Kako lahko vreme spremeni tok zgodovine

V ZGODOVINI so zabeleženi nekateri izjemni dogodki, v katerih je vreme odigralo odločilno vlogo. Poglejmo si samo dva primera.

Ko je divjala nevihta

Leta 1588 je španski kralj Filip poslal vojno ladjevje, znano kot španska armada, v napad na Anglijo. Toda stvari se niso odvijale tako, kot so upali Španci, saj jim je načrte prekrižalo vreme.

Španska armada je priplula v Rokavski preliv, kjer jo je že čakala angleška flota. Angleži so z okretnejšimi ladjami napadli svoje španske nasprotnike, vendar so jim povzročili le malo škode. Po tem se je španska armada zasidrala blizu Calaisa in tam naj bi glede na dobljena navodila pobrala vojake, pripravljene za napad na Anglijo.

Medtem so Angleži v okrilju noči zanetili ogenj na nekaterih svojih ladjah. Te so nato brez posadke ter s pomočjo vetra in ugodnega toka odplule naravnost proti zasidranim španskim ladjam. Številnim od slednjih je posadka odrezala sidro, zato da jih ne bi zajel ogenj z zažigalnih ladij. To dejanje se je pri Špancih kasneje izkazalo za katastrofalno.

Po tem incidentu pri Calaisu je obe floti veter ponesel proti Severnemu morju. Takrat so Angležem že pošle zaloge smodnika, zato so se umaknili na svojo obalo. Španska armada je morala zaradi nasprotnih vetrov in Angležev, ki so ji onemogočali pot domov, odpluti proti severu do Škotske, nato pa proti jugu do Irske in končno nazaj proti Španiji.

Španski armadi je začelo obupno primanjkovati hrane in vode. Na poškodovanih ladjah je bilo mnogo ranjenih mornarjev, pa tudi takšnih, ki so zboleli za skorbutom. Zato so bili celotni posadki odrejeni minimalni obroki hrane, kar jo je še bolj oslabilo.

Ko je ladjevje obplulo Škotsko, je močna nevihta na Atlantiku veliko ladij odnesla  proti obali Irske. V takšnih razmerah bi bilo najvarneje spustiti sidra in počakati na ugoden veter. Ker pa so Španci že prej v strahu pred zažigalnimi ladjami odrezali številna sidra, je na irsko obalo nasedlo 26 njihovih ladij, življenje pa je izgubilo kakih 5000 ali 6000 mož.

Armada je ob prihodu v Španijo štela skoraj 20.000 pomorščakov manj. Edino odločilno vlogo pri precejšnji izgubi posadke in ladij je imelo vreme. Vsaj tako so menili Nizozemci. Ti so kasneje na medalji, ki je poveličevala poraz španske armade, prikazali razširjeno prepričanje, da je Bog odgovoren za naravne nesreče, in nanjo vgravirali naslednje besede: »Jehova je pihal in so se razpršili.«

Poraženi zaradi dežja

Še en dogodek, ki je zaradi izjemno slabega vremena spremenil tok zgodovine, je bitka pri Waterlooju leta 1815. Zgodovina poroča, da je bilo na bojnem polju pri Waterlooju, približno 20 kilometrov južno od Bruslja v Belgiji, v le nekaj urah ubitih ali ranjenih več kot 70.000 vojakov. Kraj spopada je določil britanski vojvoda Wellington, zaradi česar je bil v prednosti. Francoska vojska z Napoleonom na čelu je bila sicer številčnejša od Wellingtonove, vendar bi morala sovražnike premagati še pred večerom, saj je Wellington tisto noč pričakoval okrepitev s strani pruske vojske. Toda vreme je znova odigralo ključno vlogo.

Noč pred bitko je prišlo do hudega naliva. Večina vojakov se je tiste noči spominjala kot najbednejše v svojem življenju. Četudi je nekaterim uspelo postaviti majhne šotore, je neki vojak potožil, da so bila ležišča v njih tako premočena, kakor če bi ležali na dnu jezera. Od dežja razmočena zemlja je bila mehka kot močvirje. Napoleon je zato, da bi čim prej porazil Wellingtona, hotel napasti ob prvi jutranji zarji, vendar je moral počakati še kar nekaj ur.

Glavni vzrok za to so bila razmočena tla, ki bi se morala pred pričetkom spopada nekoliko osušiti. Blato je bilo krivo tudi za to, da so bili topovi, ki jim je Napoleon pripisoval veliko pomembnost, manj učinkoviti. Kot prvo so vojaki te težke naprave v blatu komaj premikali, zato je bil domet topov precej kratek. Kot drugo pa naj bi se topovske krogle odbile od tal in tako povzročile dodatno škodo Wellingtonovi vojski, kar se zaradi mehke razmočene zemlje ni zgodilo. To je bilo za Napoleona in njegovo vojsko pogubno. Tako je bila zaradi izjemno slabega vremena francoska vojska poražena, Napoleon pa je bil odpeljan v izgnanstvo.

Iz obeh primerov je razvidno, da je vreme odločilno vplivalo na potek zgodovine. Ta razvoj dogodkov pa je imel po drugi strani ključno vlogo pri vzponu britanskega imperija.

[Slika na strani 24]

Španska armada

[Vir slike]

© 19th era/Alamy

[Slika na strani 25]

Bitka pri Waterlooju

[Vir slike]

© Bettmann/CORBIS