Biblijsko gledišče

Ali je Bogu mar za živali?

ŽIVALSKI svet je v nevarnosti. Mnogi znanstveniki so prepričani, da živalske vrste pospešeno izumirajo. Živali trpijo zaradi uničujočih posledic človekovega poseganja v naravo. K takšnemu žalostnemu stanju prispevajo tudi industrijska pridelava hrane, kruti in krvavi živalski boji ter neusmiljeni ljudje, ki zavržejo svoje hišne ljubljenčke.

Nekateri menijo, da je takšno stanje neogibna posledica rasti prebivalstva. Toda ali je to bil Božji namen? Ali je svoja živalska stvarjenja zavrgel ter jih prepustil na milost in nemilost človeški roki? Kako vemo, da je Bogu mar za živali?

Skrb, vidna že od samega začetka

Bog je bil po tem, ko je ustvaril ribe, ptice in kopenske živali, s svojim delom zadovoljen. Sveto pismo pravi, da »je videl, da je to dobro«. (1. Mojzesova 1:21, 25) Za vsa ta bitja, od najmanjšega pa do največjega, je Stvarnik ljubeče skrbel. Ni jih samo ustvaril kot »nagonsko modra«, ampak je tudi poskrbel, da so v svojem okolju imela vse potrebno za življenje. Svetopisemski pisec je ustrezno napisal: »Vsi ti čakajo nate, da jim daš hrano ob pravem času. Kar jim daš, vzamejo. Odpreš svojo roko, in nasitijo se z dobrotami.« (Pregovori 30:24; Psalm 104:24, 25, 27, 28)

Bog je določil, da so bile živali podrejene prvemu človeku Adamu. Ustvaril jih je brez sposobnosti razsojanja ali potrebe po duhovnosti. (2. Petrovo 2:12; Juda 19) Nasprotno pa je bil Adam višje stvarjenje, narejeno »po Božji podobi«. Lahko je odseval lastnosti svojega Stvarnika, Jehova. (1. Mojzesova 1:27; Psalm 83:18) Toda to še ne pomeni, da je bilo ljudem dovoljeno, da bi neodvisno od svojega Stvarnika gospodovali živalim.

Na primer, Adam je poimenoval živali, ker mu je to prednost dal Jehova. Poleg tega je Jehova Adamu pomagal, tako da je živali »privedel k človeku, da bi videl, kako bo vsako poimenoval«. (1. Mojzesova 2:19) Samo z upoštevanjem Stvarnikovih smernic je lahko Adam dobro skrbel za živali.

Bogu je res mar!

Na žalost se je Adam uprl Stvarniku. Njegov upor je človeški družini in vsemu življenju na zemlji prinesel uničujoče posledice. Vendar je bil Stvarnik jasen glede tega, kako je treba ravnati z živalmi. Čeprav je človeku sčasoma dovolil, da živali uporablja za hrano in druge praktične namene, pa ni nikoli dovolil krutega ravnanja z njimi. V Svetem pismu piše: »Pravični skrbi za dušo svoje živali, usmiljenje hudobnih pa je krutost.« (Pregovori 12:10)

Bog je starodavnemu izraelskemu narodu dal celo zakone v zvezi s primernim ravnanjem z živalmi. Šabat, tedenski dan popolnega počitka, ni koristil le Izraelcem, ampak tudi njihovim živalim, saj so na ta dan počivale tudi one. (2. Mojzesova 23:12) Čeprav na ta sveti dan Izraelci niso smeli delati, pa je omembe vredno, da so morali pomagati živali, ki se je znašla v stiski. (Luka 14:5) Bog je nadalje odredil, da živini  ne smejo odtegovati hrane, kadar dela, in da živali ne smejo naložiti prevelikega bremena. (2. Mojzesova 23:5; 5. Mojzesova 25:4) Prepovedano je bilo vpreči osla skupaj z bikom, s čimer se je preprečilo, da bi se katera od živali poškodovala. (5. Mojzesova 22:10) Sveto pismo torej jasno uči, da je treba z živalmi ravnati dostojno, spoštljivo in sočutno!

Čeprav se veliko ljudi osredinja na lastne interese in se ne meni za posledice, ki jih imajo zaradi tega živali, pa Bog nanje gleda sočutno. Ko prerok Jona ni pokazal usmiljenja do prebivalcev Niniv, ki so se pokesali in so bili rešeni Božje obsodbe, mu je Jehova rekel: »Meni pa naj se ne bi smilile Ninive, veliko mesto, v katerem je več kot sto dvajset tisoč ljudi, ki ne razlikujejo med svojo desnico in svojo levico, in toliko živine?« (Jona 4:11) Da, Stvarniku so se smilile tudi živali!

Božje zagotovilo glede živali

Jasno je, da Bogu ni vseeno, kako se ravna z živalmi. Njegov ljubljeni Sin Jezus je celo rekel, da niti en vrabec ne pade na tla brez Očetove vednosti. (Matej 10:29) Nasprotno pa ljudje, tudi če imajo najboljše namene, ne morejo v celoti uvideti, kako s svojimi dejanji vplivajo na okolje. Za to, da bi človeška družba spoštljivo ravnala z živalmi, je potrebno, da spremeni svoj način razmišljanja.

Na srečo Sveto pismo govori o času, ko bo pod vladavino Božjega kraljestva »zemlja polna spoznanja o Jehovu«. (Izaija 11:9) Poslušni ljudje, ki bodo imeli takšno spoznanje, se bodo učili, kako primerno ravnati z zemljo. Stvarnik bo nato poskrbel, da bo med ljudmi in živalmi vladala sloga. Tako bo na zemlji znova vzpostavil razmere, kakršne si je prvotno zamislil.

Sveto pismo takole opisuje spremembe, ki se bodo zgodile: »Volk bo prebival z jagnjetom in leopard bo ležal s kozličem; tele in mlad lev in pitana žival bodo skupaj, majhen deček pa jih bo vodil. Krava in medvedka se bosta skupaj hranili, njuni mladiči bodo skupaj ležali in lev bo jedel slamo kakor bik. Otrok, ki še sesa, se bo igral nad kobrino luknjo in odstavljenec bo vtikal roko v strupenjačino votlino.« Kakšen čudovit obet! (Izaija 11:6–8)

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

● Ali je Bogu mar, kako se ravna z živalmi? (Pregovori 12:10; Matej 10:29)

● Ali je popolno sožitje med človekom in živalmi mogoče? (Izaija 11:6–9)

[Poudarjeno besedilo na strani 11]

Za to, da bi se spoštljivo ravnalo z živalmi, je potrebno spremeniti način razmišljanja.

[Navedba vira slike na strani 11]

La Voz de Galicia/Fotógrafo: Víctor Mejuto