Izredna knjiga, izjemna preživelka

»Še nobena knjiga ni izzvala toliko nasprotovanja [. . .], pa vendar je kljub temu preživela vsak napad ljudi, ki so imeli oblast in znanje ter so bili nadarjeni govorniki.«

ZAKAJ si Sveto pismo oziroma Biblija zasluži vašo pozornost? Kot prvo zato, ker zase pravi, da vsebuje Božje sporočilo za človeštvo. (2. Timoteju 3:16) Če to drži, potem bi zagotovo zamudili nekaj pomembnega, če ga ne bi prebrali.

Drug razlog za to, da tej knjigi posvetite pozornost, pa je ta, da gre za eno najstarejših obstoječih knjig, ki je daleč najbolj prevajana in razširjena. Je največja knjižna uspešnica vseh časov in vsako leto se znajde na vrhu seznama najbolj prodajanih knjig.

To, kar Biblija zase trdi, da je, ter njena starost in razširjenost naredijo še večji vtis, če upoštevamo, kolikokrat so jo skozi zgodovino skušali uničiti. »Še nobena knjiga ni izzvala toliko nasprotovanja kot ta, pa vendar je kljub temu preživela vsak napad ljudi, ki so imeli oblast in znanje ter so bili nadarjeni govorniki,« je v 19. stoletju napisal teolog Albert Barnes.

Barnes je še dodal, da se ljudje že sami po sebi zanimajo za vse, kar se zoperstavlja nenehnim napadom. »Toda nobena vojska ni preživela toliko bitk kot Sveto pismo,« je napisal, »noben staroveški obrambni zid ni prenesel toliko obleganj in tako trdno stal sredi vojnih viher ter kljuboval zobu časa; in nobena skala ni ob udarcih toliko tokov ostala nepremakljiva.«

Številni staroveški zapisi so se izgubili, uničili ali so enostavno utonili v pozabo, Sveto pismo pa je kljub zlobnim napadom ostalo pri življenju. Nekateri so se za ceno svojega življenja borili, da bi bilo na voljo ljudskim množicam. Drugi pa so ga iztrgali iz rok željnih bralcev in ga skupaj z njegovimi lastniki dali javno sežgati.

Zakaj je bila ta knjiga deležna toliko naklonjenosti in hkrati toliko sovraštva? Katere napade je prestala? Kdo jo je skušal uničiti? In kar je še pomembnejše, kako to, da je preživela in zakaj je njeno sporočilo za vas pomembno? Naslednje strani razkrivajo odgovore na ta vprašanja.

[Tabela/slika na straneh 2, 3]

(Lega besedila – glej publikacijo)

ČASOVNA PREMICA ŠIRJENJA BIBLIJE

 1513 pr. n. št. – ok. 98 n. št. Pisanje Biblije v hebrejščini, aramejščini in grščini

100 Napisana v obliki lažje prenosljivega kodeksa

405 Hieronim jo prevede v latinščino

1380 Wycliffe jo prevede iz latinščine v angleščino

1455 Gutenberg izda prvo natisnjeno Biblijo

1584 Jurij Dalmatin jo prevede v slovenščino

1938 Natisnjena v več kot 1000 jezikih

2011 Na voljo v več kot 2500 jezikih