Vedoželjen um, zapisan v zgodovino

● Po čem bi želeli, da bi se vas drugi spominjali? Kaj bo ljudem prišlo na um, ko bodo pomislili na vas? Veliko ljudi skrbi to, kaj bodo pustili za sabo, zato si prizadevajo, da bi uspeli v znanosti, politiki, športu ali umetnosti. Kaj pa, če bi ljudem ostali v spominu zlasti zaradi vprašanj, ki ste jih zastavljali?

Pred petsto leti je neki moški v Srednji Ameriki postavil veliko zanimivih vprašanj. To je bil poglavar, po imenu Nicarao, in iz njegovega imena je najbrž izpeljana beseda Nikaragva. Po njem so se imenovali njegovo pleme, dežela, v kateri je živel, in njihovo veliko jezero.

Nicarajevo pleme je živelo na ozkem predelu med Tihim oceanom in velikim jezerom Nikaragva. Kmalu za tem, ko je Kolumb odkril Novi svet, so Španci pričeli raziskovati to področje. Kapitan Gil González Dávila je svoje čete popeljal severno od današnje Kostarike in leta 1523 stopil na Nicarajevo zemljo.

Predstavljajte si zaskrbljenost raziskovalcev, ko so se podali na pot po neznanem ozemlju. Kako veseli so morali biti, ko so srečali poglavarja Nicaraja! Domačini so z velikodušnostjo, ki je še vedno prepoznavni znak nikaragovske kulture, sprejeli Špance in jih z marsičim obdarili, med drugim tudi z ogromno zlata.

Nicarao je hotel odgovore na vprašanja, o katerih je že dolgo razmišljal. Druga so se mu porodila zaradi obiska Špancev. Kronisti poročajo, da je kapitana Gonzáleza vprašal naslednje:

Ali si slišal za vesoljni potop, v katerem so izgubili življenje tako ljudje kot živali? Ali bo Bog zopet povzročil vesoljni potop? Kaj se zgodi po smrti? Kako se premikajo sonce, luna in zvezde? Kako visijo na nebu? Kako daleč stran so? Kdaj bodo sonce, luna in zvezde nehali oddajati svetlobo? Od kod prihaja veter? Kako nastanejo toplota in mraz, svetloba in tema? Zakaj so dnevi skozi leto različno dolgi?

Očitno se je Nicarao željno zanimal za svet okoli sebe. Njegova vprašanja veliko odkrivajo o verskih prepričanjih, ki jih je imel. Kažejo, da ga je zanimalo in skrbelo to, kar zanima in skrbi mnoge ljudi danes. In dejstvo, da so Nicarao in njegovo ljudstvo vedeli za vesoljni potop, nas spomni na poročilo iz Svetega pisma. (1. Mojzesova 7:17–19)

Čeprav je bila kultura Nicarajevega ljudstva prežeta s spiritizmom in obrednim žrtvovanjem ljudi, je Nicaraja vseeno skrbelo, kako je ljudstvo ravnalo in živelo. Njegova vprašanja pričajo o tem, da v ljudeh deluje vest. Glede tega je apostol Pavel napisal, da »njihova vest pričuje skupaj z njimi in jih njihove lastne misli obtožujejo ali celo opravičujejo«. (Rimljanom 2:14, 15)

Danes blizu kraja, kjer naj bi prišlo do prvega srečanja med poglavarjem Nicarajem in španskimi raziskovalci, stoji kip, njemu v spomin. Njegov vedoželjni um, ki ga je navajal na to, da je poglobljeno premišljeval o življenju in svetu okoli sebe, nam je lahko za zgled. (Rimljanom 1:20)

[Zemljevid na strani 21]

Nikaragva

JUŽNA AMERIKA

ATLANTSKI OCEAN