Pritisk, da bi bili nepošteni

»Poštenost v poslovnem svetu je stvar preteklosti, in tisti, ki si prizadevajo zanjo, so obsojeni na neuspeh.« (Stephen, ZDA)

ALI se strinjate s to nič kaj spodbudno trditvijo? Treba je priznati, da je nepoštenost pogosto nagrajena – vsaj kratkoročno. Zato se tisti, ki želijo ravnati pošteno, na naslednjih področjih srečujejo z velikimi pritiski.

Osebne želje. Le kdo si ne bi želel več denarja in razkošja? Ko se pojavi priložnost za nepošten finančni zaslužek, se je temu težko upreti.

● »Jaz odločam, s katerim podjetjem bomo sklenili pogodbo. Pogosto se zgodi, da mi kdo ponudi podkupnino. Želja po hitrem zaslužku je zelo močna.« (Franz, Bližnji vzhod)

Pritisk, da bi se povečal dobiček. V zadnjih letih se podjetja po vsem svetu spoprijemajo s slabimi ekonomskimi razmerami. Prav tako morajo biti v koraku s hitro spreminjajočo se tehniko ter vse večjo regionalno in globalno konkurenco. Zaposleni morda menijo, da je nepošteno ravnanje edina možnost, da dosežejo cilje, ki so jim jih postavili lastniki podjetja in direktorji.

● »Mislili smo, da moramo tako ravnati. [. . .] Drugače bi uničili podjetje.« (Reinhard Siekaczek, aretiran zaradi podkupovanja, The New York Times)

Pritisk drugih. Sodelavci ali stranke morda včasih predlagajo oziroma celo zahtevajo, da se jim pridružite v njihovem nepoštenem ravnanju.

● »K meni je pristopil direktor nekega velikega podjetja, s katerim sem sodeloval, in mi rekel, da ne bo več moja stranka, če mu ne bom izplačal njegovega dela dobička – pričakoval je torej podkupnino.« (Johan, Južna Afrika)

Kultura. V nekaterih deželah je običajno, da se pri sklepanju poslov izmenjajo darila. Vrednost in namen darila lahko hitro zabrišeta mejo med poštenim in nepoštenim poslovanjem. V številnih deželah podkupljivi uradniki zahtevajo denar, preden izpolnijo svoje obveznosti, in rade volje sprejmejo plačilo v zameno za kakšno posebno uslugo.

● »Vedno je izziv ločevati med napitnino in podkupnino.« (William, Kolumbija)

Okolje. Z največjimi pritiski se srečujejo ljudje, ki živijo v hudi revščini ali pa v državi, v kateri je prišlo do zloma javnega reda. V takem okolju se morda na tiste, ki ne želijo goljufati ali krasti, gleda kot na takšne, ki slabo skrbijo za svojo družino.

● »Nepoštenost velja za nekaj normalnega, nujnega in sprejemljivega, vse dokler te ne ujamejo.« (Tomasi, Kongo Kinšasa)

Zakaj poštenost izginja

Pritisk, da bi ravnali nepošteno, je zelo močan. Anketa, opravljena med avstralskimi direktorji, je pokazala, da jih je 9 od 10 menilo, da sta podkupovanje in korupcija »napačna, vendar neogibna«. Anketiranci so povedali, da  bi bili pripravljeni poteptati svoja merila, zato da bi sklenili pogodbo ali koristili svojemu podjetju.

Vendar se imajo tisti, ki ravnajo nepošteno, za poštene. Kako takšno samopodobo uskladijo s svojim ravnanjem? V reviji Journal of Marketing Research je pisalo: »Ljudje ravnajo dovolj nepošteno, da imajo od tega koristi, vendar tudi dovolj pošteno, da se slepijo glede svoje značajnosti.« Zato da ublažijo notranji nemir, na najrazličnejše načine opravičujejo, zagovarjajo ali zmanjšujejo resnost svojega nepoštenega ravnanja.

Na primer, za nepoštenost morda uporabljajo besede, ki imajo nekoliko manj moralno sporen prizvok. Tako laganje ali goljufanje postane »ubiranje bližnjic« ali »konkurenčnost«. Podkupnino morda opišejo zgolj kot »usluga« ali kot »plačilo za pospešitev postopkov«.

Drugi vprašljivo vedenje opravičujejo tako, da omilijo svojo definicijo poštenosti. Tom, ki dela v finančnem podjetju, je opazil: »Dojemanje poštenosti je bolj povezano s tem, kako jo lahko poceni neopazno odneseš, kot pa s tem, kaj je dejansko res.« David, nekdanji direktor nekega podjetja, pravi: »Čeprav se na nepošteno ravnanje takrat, kadar ga odkrijejo, gleda z neodobravanjem, pa je takšno ravnanje povsem sprejemljivo, če te pri tem ne dobijo.« Ljudje, ki jih ne zasačijo, zaradi svoje iznajdljivosti veljajo za pametne.

Mnogi bi celo trdili, da je nepoštenost nujno potrebna za uspeh. Neki izkušen poslovnež takole komentira: »Tekmovalen duh ljudi pogosto navede na besede ,Zato da dobiš službo, moraš narediti kar koli je treba‘.« Toda ali je to res? Ali pa se tisti, ki skušajo opravičiti nepošteno ravnanje, pravzaprav slepijo »z napačnim umovanjem«? (Jakob 1:22) Razmislite o praktičnih koristih poštenosti, ki so predstavljene v naslednjem članku.

[Poudarjeno besedilo na strani 5]

»Dojemanje poštenosti je bolj povezano s tem, kako jo lahko poceni neopazno odneseš, kot pa s tem, kaj je dejansko res.«

[Slika na strani 5]

Mnogi trdijo, da je nepoštenost nujno potrebna za uspeh.