Edinstveno mesto iz papirja

»MESTO iz papirja?« se morda sprašujete. Da, a ne gre za pravo mesto, temveč za maketo. To mesto je češka prestolnica Praga, njeno maketo pa hranijo v praškem Mestnem muzeju. Ustvaril jo je Antonín Langweil, ki je za to potreboval enajst let – izdeloval jo je od leta 1826 do leta 1837, ko je umrl. Kaj ga je navedlo na to, da se je lotil tako zahtevnega projekta?

Langweil se je rodil leta 1791 v mestu Postoloprty, ki je danes v Češki republiki. Po študiju litografije na umetnostni akademiji na Dunaju je odprl prvo litografsko delavnico v Pragi. Toda ker mu sklepanje poslov ni šlo preveč dobro od rok, je podjetje propadlo. Leta 1826 je na neki razstavi v Pragi videl mavčno maketo Pariza. Nad tem, kar je videl, je bil tako navdušen, da se je odločil, da bo iz papirja in nekaj lesa naredil maketo Prage.

Toda najprej je Langweil porabil kar nekaj let za to, da si je s pikolovsko natančnostjo zabeležil podrobnosti Prage. Prehodil je vsako ulico, si skiciral stavbe, klopi v parku, lope, kipe in drevesa ter natančno označil njihovo lego. Prezrl ni niti sodov na tleh, razbitih oken, lestve, prislonjene na steno, in skladovnic drv! Nato se je lotil izdelave makete; naredil jo je v merilu 1:480. Poleg  tega je izdeloval tudi makete hiš plemičev, s čimer si je vsaj malo povečal svoj borni zaslužek.

Leta 1837 je Langweil zbolel za tuberkulozo in junija istega leta umrl. Za sabo je pustil ženo in pet hčera. Čez tri leta je njegova maketa našla svoj dom v Domoljubnem muzeju, ki se danes imenuje Narodni muzej. Kako pa je prišla tja? Leta 1840 jo je Langweilova vdova ponudila cesarju Ferdinandu I. Ta jo je odkupil in jo nato velikodušno podaril muzeju, ki je danes znan kot Češki državni muzej. Prispela je v devetih zabojih. Predstavnik praškega Mestnega muzeja, v katerem je maketa sedaj razstavljena, je napisal: »Langweilova maketa je bila v 19. stoletju razstavljena le občasno. Leta 1891 je bila med razstavljenimi predmeti na Jubilejni deželni razstavi. Za to priložnost je morala prestati draga popravila [. . .]. Od leta 1905 je bila del stalne razstave v lapidariju Narodnega muzeja.«

Magnet za zgodovinarje

Langweilova maketa iz papirja je izjemno priljubljena. Dolga je 5,76 metra in široka 3,24 metra ter je zaprta v stekleni vitrini in osvetljena s številnimi lučkami, ki visijo znotraj vitrine. »Mesto« je videti tako resnično, da se morate skorajda opomniti, da gledate maketo! Langweil je vsako od več kot dva tisoč miniaturnih stavb prav zares izdelal z vestno natančnostjo.

Oštevilčil je denimo stavbe. Dodal je ulične svetilke, obcestne jarke in tlakovce. Naredil je natančne kopije cerkva, skupaj z vitraži na oknih in manjkajočimi ali razbitimi šipami. Na hišah, na katerih je bil odkrušen omet, se vidi opeka. Dodal je tudi reko Vltavo, ki se vije skozi Prago.

Danes Langweilova maketa iz papirja ni le zanimiv muzejski primerek, temveč tudi magnet za ljubitelje umetnosti in zgodovinarje, ki jih zanima, kako se je Praga spreminjala skozi čas. Deli mesta so danes videti precej drugačni, saj so nekatere stavbe sezidali na novo, nekatere pa prenovili – še posebej v judovski četrti in v predelu, ki se imenuje Staro mesto. S pomočjo moderne tehnike so Langweilovo maketo digitalizirali, zaradi česar lahko obiskovalci vidijo Prago iz leta 1837 v obliki interaktivne računalniške makete.

Aprila 1837 je bolni Langweil želel, da bi njegovo maketo postavili v muzej, ki se je takrat imenoval Domoljubni muzej, vendar ta ni pokazal zanimanja zanjo. Kako zelo je moral biti razočaran! Predstavljajte si, da bi lahko danes obiskal muzej oziroma bi »pohajkoval« po svoji stari Pragi na računalniškem zaslonu. Nedvomno bi menil, da njegov trud ni bil zaman.

[Slika na strani 10]

Antonín Langweil

[Slika na strani 10]

Langweilova maketa Prage iz papirja

[Slika na straneh 10, 11]

Langweilova maketa iz papirja – posnetek od blizu

[Navedba virov slik na strani 10]

Stran 10, Langweil: S laskavým svolením Národního muzea v Praze; strani 10 in 11, fotografiji makete: S laskavým svolením Muzea hlavního mesta Prahy