Ste za gobe?

ZA FARAONE v starem Egiptu so bile gobe prava poslastica. Privoščiti si jih je smela samo kraljeva družina. Rimljani so jih imeli za hrano bogov in so jih postregli le ob posebnih priložnostih. Antični Grki so prirejali gobje pojedine in so verjeli, da gobe okrepijo vojščake za boj.

Danes pa gobe niso samo za izbrance. V njih uživajo ljudje povsod po svetu! Kaj pa vi? Če jih imate radi, ali veste, kaj sploh jeste? Ali so gobe živali, rastline ali kaj drugega? Kako zrastejo? Ali so hranljive? Kako naj bi z njimi ravnali, če jih najdete v naravi?

Da bi z ženo našla odgovore na ta vprašanja, sva se iz Sydneyja odpravila v Mittagong, slikovito mesto v južnem višavju v Novem Južnem Walesu. Najin cilj? Gobja farma Noela Arrolda.

Gojenje gob

Noel, krepek Avstralec, je mikrobiolog in strokovnjak za gobe. Gojenje gob je preučeval v več državah, nato pa se je vrnil v Avstralijo in jih pričel gojiti za prodajo. »Gobe so glive, družina organizmov, h katerim spadajo tudi plesni,« pojasnjuje. »Biologi so v preteklosti menili, da so gobe rastline, vendar sedaj vemo, da se zelo razlikujejo od njih.

Gobe se denimo ne prehranjujejo s pomočjo fotosinteze, tako kakor se praktično vse rastline. Zato lahko rastejo v temi. V sebi skrivajo močne encime, s katerimi spremenijo organsko snov v osnovna hranila, ki so njihova hrana. Zaradi tega edinstvenega presnovnega procesa se razlikujejo tudi od živali. Glede na to, da gobe niso ne rastline ne živali, jih biologi sedaj uvrščajo v posebno skupino, v kraljestvo gob.

V naravi dozorele gobe sprostijo na milijone majhnih trosov. Ti se združijo s trosi  drugih gob v jedro, ki se nato deli,« nadaljuje Noel. »Če [. . .] trosi pristanejo na hladnem, vlažnem kraju, kjer je obilica hrane, lahko zrastejo v nove gobe. Poklicni gojitelji gob skušajo ta proces posnemati v nadzorovanem okolju ter s tem izboljšati količino in kakovost pridelka.«

V nadaljevanju Noel pojasni, da različne vrste gob zahtevajo različne pogoje za rast. Šampinjoni oziroma kukmaki, ki so najbolj priljubljena vrsta gob na svetu, na primer najbolje uspevajo na pasteriziranem kompostu iz hlevskega gnoja. Druge vrste uspevajo v vrečah z rastlinskimi odpadki, posodah z žitom, na hlodih oziroma na kosih stisnjene žagovine. Od več tisoč znanih vrst gob jih za prodajo gojijo samo kakih 60.

Noelove gobe rastejo in zorijo v starem zapuščenem železniškem predoru blizu Mittagonga. »V njem je hladno in vlažno, torej idealno za rast gob,« nama pove. Zagledava cele vrste vreč, posod in loncev, iz katerih poganjajo gobe vseh oblik in velikosti. Nekatere naju spominjajo na cvetoče vrtnice, druge na kale, spet tretje pa na šopke cvetja oziroma debelušaste dežnike. Nad tem razkošjem barv sva z ženo povsem očarana!

Okusne in vsestranske

»Mnogim so eksotične gobe všeč na pogled, vendar jih morda ne znajo pripraviti,« pojasnjuje Noel. »Toda to ni težko. Nekateri jih narežejo in prepražijo, dajo v juhe in solate oziroma cele spečejo na žaru. Osebno imam rad panirane in v olju ocvrte bukove ostrigarje. Šitake pa imajo bogat  okus, ki spominja na meso, in so zelo dobre v omleti.«

Užitne gobe so zelo hranljive in so dragocen vir vlaknin, beljakovin, mineralov in vitaminov. Za kakih 2000 vrst je tudi znano, da vsebujejo zdravilne učinkovine. Glede na neko zdravstveno revijo izvlečki gob koristijo pri zdravljenju več kot 100 obolenj, tudi pri zdravljenju raka, hepatitisa, aidsa, Alzheimerjeve bolezni in pri povišanem holesterolu.

Vendar pa utegne biti nabiranje gob v naravi zelo nevarno. Zelena mušnica (Amanita phalloides) na primer močno spominja na užitne vrste, vendar je smrtno nevarna. Zato upoštevajte naslednje pravilo: Nikoli ne jejte gob, nabranih v naravi, če jih ne poznate oziroma če vam poznavalec ni potrdil, da so užitne! Gojene gobe pa je seveda varno jesti. So pravzaprav slasten zalogaj, ki so si ga v preteklosti smeli privoščiti samo na dvoru!

[Okvir na strani 22]

GOBE V NARAVI

Samonikle gobe rastejo predvsem v hladnih, vlažnih in temnih gozdovih, v katerih spreminjajo strohnela drevesa, podrast in živalske iztrebke v organsko snov, ki bogati prst. Nekatere vrste gob živijo v simbiozi z drevesi. Takšne gobe se prehranjujejo z organskimi snovmi v drevesnih koreninah, drevesa pa dobivajo hranila, ki jih vsrkavajo gobe.

[Okvir na strani 23]

GOBARSKI NASVETI

• Sveže gobe hranite v hladilniku v papirnati vrečki ali vreči iz blaga. Ne imejte jih v bližini hrane, ki ima močan vonj, saj se ga lahko navzamejo.

• Če nameravate gobe jesti surove, jih obrišite z vlažno krpo ali pa jih na hitro splaknite z vodo in na lahno osušite s kuhinjsko krpo. Ne namakajte jih v vodi.

• Če nameravate gobe skuhati oziroma speči, jih prej očistite z mehko krtačko.

• Gob ne lupite, saj je njihova koža okusna in hranljiva!

[Slika na strani 21]

Gobe gojijo v prostoru z nadzorovano temperaturo.

[Slika na strani 22]

Nekatere gobe spominjajo na prelepe rože.

[Slika na strani 23]

Gobe, pripravljene na žaru, s humusom (namaz iz čičerike), z listi špinače, česnom in narezanim drobnjakom

[Navedba vira slike na strani 21]

Courtesy of the Mushroom Information Center

[Navedba vira slike na strani 23]

Zgoraj: Courtesy of the Mushroom Information Center; spodaj: Courtesy of the Australian Mushroom Growers Association