LJUDJE že dolgo verjamejo, da mrtvi lahko dajejo napotke živim. Da so ljudje to verjeli že v preteklosti, pokaže pesnitev o Odiseju, ki jo je napisal grški pesnik Homer. Homerjev mitološki junak si obupno želi izvedeti, kako bi se lahko vrnil domov na otok Itaka, zato si drzne iti v podzemlje, da bi se lahko posvetoval z umrlim vidcem.

Mnogi ljudje se v upanju, da jim bodo mrtvi odgovorili na vprašanja, ki jih begajo, posvetujejo s spiritističnimi mediji, tu in tam spijo v grobnicah svojih prednikov ali opravljajo spiritistične obrede. Toda ali mrtvi res lahko vodijo žive?

Splošno razširjena navada

Mnoge glavne religije po svetu učijo, da se je s pokojnimi mogoče pogovarjati. V Encyclopedii of Religion piše, da je »nekromantija, klicanje duš mrtvih s pomočjo magije, pravzaprav oblika vedeževanja«. V nadaljevanju še piše, da je ta navada »splošno razširjena«. New Catholic Encyclopedia pritrjuje tej izjavi, ko pravi, da je »različne vrste nekromantije najti vsepovsod po svetu«. Zato ni nič presenetljivega, da si nekateri verniki, ki pripadajo različnim religijam, prizadevajo dobiti informacije iz duhovnega sveta.

V New Catholic Encyclopedii piše, da je takšne stike z mrtvimi sicer »Cerkev ostro obsojala,« vendar najdemo v zapisih »iz srednjega veka in renesanse pogoste omembe te navade«. Kaj pa o tem pravi Sveto pismo?

Ali naj bi se posvetovali z mrtvimi?

Bog Jehova je v davni preteklosti zapovedal svojemu ljudstvu: »Naj se pri tebi ne najde nihče, ki bi [. . ] povpraševal mrtve.« (5. Mojzesova 18:9–13) Zakaj je Jehova prepovedal posvetovanje z mrtvimi? Ali ne bi bilo ljubeče od njega, da bi živim dovolil, da se pogovarjajo z mrtvimi, če bi bila takšna komunikacija mogoča? Toda v resnici kaj takšnega ni mogoče. Kako to vemo?

V Svetem pismu na več mestih piše, da se mrtvi ničesar ne zavedajo. Poglejmo si, kaj piše v Pridigarju 9:5: »Živi se zavedajo, da bodo umrli, mrtvi pa se ne zavedajo ničesar.« V Psalmu 146:3, 4 pa piše: »Ne zaupajte dostojanstvenikom niti kateremu koli drugemu človeku, saj pri njem ni rešitve! Njegov duh odide iz njega, in on se povrne v zemljo, istega dne minejo tudi njegove misli.« Prerok Izaija je za umrle podobno dejal, da so »nemočni mrtveci«. (Izaija 26:14)

Vseeno so številni ljudje prepričani, da so bili s pomočjo spiritizma v stiku z ljubljenimi umrlimi. Ker so takšne izkušnje dokaj pogoste, so se torej že mnogi pogovarjali z nekom iz duhovnega sveta. Vendar se, kot pokažejo prej omenjeni svetopisemski stavki, niso pogovarjali z mrtvimi. S kom pa potem?

S kom se v resnici pogovarjajo?

Sveto pismo odkriva, da so se Božji duhovni sinovi uprli svojemu Stvarniku in postali demoni. (1. Mojzesova 6:1–5; Juda 6, 7) Oni  širijo napačno zamisel, da ljudje živijo še po smrti. Ker hočejo, da bi to ljudje še naprej verjeli, se izdajajo za umrle s tem, da iz duhovnega področja govorijo živim.

Sveto pismo pove, da se je izraelski kralj Savel, potem ko ga je Jehova zaradi neposlušnosti zavrgel, skušal po spiritističnem mediju posvetovati z mrtvim prerokom Samuelom. Savel je sporočilo iz duhovnega sveta resda dobil, vendar ne od Samuela. Pravzaprav ga Samuel v preteklosti ni hotel več videti, poleg tega je bil proti spiritističnim medijem. Savel je informacije v resnici dobil od demona, ki se je le pretvarjal, da je Samuel. (1. Samuelova 28:3–20)

Demoni so Božji sovražniki, zato je z njimi nevarno imeti stike. Zaradi tega je v Svetem pismu zapisana naslednja zapoved: »Ne obračajte se na spiritistične medije niti ne iščite nasvetov pri tistih, ki se ukvarjajo z napovedovanjem dogodkov, da se ne bi zaradi njih onečistili.« (3. Mojzesova 19:31) V 5. Mojzesovi 18:11, 12 piše, da se vsak, ki se posvetuje z mrtvimi, »Jehovu gnusi«. Pravzaprav je Jehova kralja Savla usmrtil zaradi njegovega nezvestega ravnanja – tudi zato, ker je »za nasvet vprašal žensko, ki je bila spiritistični medij«. (1. kroniška 10:13, 14)

H komu pa naj bi se potem obrnili, ko potrebujemo nadnaravno vodstvo, ko nas begajo kakšna vprašanja ali ko ne vemo, kako se odločiti? V Svetem pismu za Boga Jehova piše, da je »Veliki poučevalec«. Če boste vi in tisti, ki jih imate radi, iskali smernice v njegovi Besedi, Svetem pismu, in res ravnali po tem, kar piše v tej knjigi, bo to tako, kakor da bi »za seboj zaslišali besedo: ‚Ta je tista pot. Hodite po njej.‘« (Izaija 30:20, 21) Čeprav kristjani danes ne pričakujejo, da bodo dobesedno slišali glas pravega Boga, jih on lahko vodi po Svetem pismu. Jehova nam tako rekoč govori: »Dovoli mi, da te vodim.«

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

● Kako Bog gleda na to, da ljudje skušajo navezati stike z mrtvimi? (5. Mojzesova 18:9–13)

● Ali lahko mrtvi kaj sporočijo živim? Zakaj tako odgovarjate? (Pridigar 9:5)

● Na koga se lahko z zaupanjem obrnemo, ko potrebujemo vodstvo? (Izaija 30:20, 21)