● Mnoge morske živali so bioluminiscentne – to pomeni, da so sposobne oddajati svetlobo. Svetleči morski polž (Hinea brasiliana) uporablja to sposobnost na edinstven način. Ko ga ogroža kakšna plenilska rakovica, se umakne v lupino in začne »bliskati« oziroma oddajati migetajočo svetlobo, s čimer rakovico prežene. Toda kako lahko svetloba pride skozi polževo lupino?

Razmislite: Lupina svetlečega morskega polža svetlobe ne zadrži, temveč jo razprši. Dimitri Deheyn in Nerida Wilson, znanstvenika na oceanografskem inštitutu Scripps v San Diegu v ameriški zvezni državi Kalifornija, sta ugotovila, da se svetloba, ki jo oddaja ta vrsta polža, enakomerno razprši po celotni lupini, in sicer desetkrat učinkoviteje, kakor to stori komercialni difuzor (razpršilec svetlobe) enake debeline (0,5 mm). Obenem lupina prenaša svetlobo v okolico osemkrat učinkoviteje od difuzorjev, ki jih je izdelal človek. Presenetljivo je, da izredne sposobnosti lupine, da lahko razprši oziroma prenaša svetlobo, lupina nebioluminiscentnih bližnjih sorodnikov tega morskega polža nima. Poleg tega ni naključje, da je ta svetloba takšne barve svetlobnega spektra, ki v morski vodi potuje najdlje.

Doktor Deheyn pravi, da jim utegne znanje, do katerega so se dokopali pri preučevanju svetlečega morskega polža, »priti prav pri izdelavi materialov z boljšim optičnim učinkom«. Ta raziskava bo koristna tudi za biofotoniko, ki uporablja svetlobo za medicinske analize in zdravljenje. In v tej dobi LED-diod oziroma svetlečih diod bodo difuzorji, ki lahko učinkoviteje ojačajo majhne vire svetlobe, nedvomno prispevali k manjši porabi energije.

Kaj menite? Ali je lupina svetlečega morskega polža plod evolucije ali ustvaritve?

[Slika na strani 18]

Povečana slika lupine polža, ko ne oddaja razpršene svetlobe.

[Slika na strani 18]

Povečana slika lupine polža, ko oddaja razpršeno svetlobo.

[Navedba virov slik na strani 18]

Levo: www.robastra.com; na sredini in desno: Courtesy of Dr. D. Deheyn, Scripps Institution of Oceanography, UC San Diego