Sveto pismo, knjiga zanesljivih prerokb – 2. del

Pojdite iz Babilona!

Ta osemdelni sklop člankov razpravlja o pozornost vzbujajoči značilnosti Svetega pisma – o prerokbah oziroma napovedih. Ti članki vam bodo pomagali odgovoriti na vprašanje: Ali so svetopisemske prerokbe zgolj delo bistrih ljudi ali pa so navdihnjene od Boga? Vabimo vas, da pretehtate dokaze.

V PREJŠNJEM članku tega sklopa smo pogledali tri svetopisemske prerokbe o Abrahamovih potomcih. Dokazi kažejo, da so se te Božje obljube izpolnile na staroveških Izraelcih, ki so bili Abrahamovi potomci.

Nadaljnji narod, ki je imel pomembno vlogo v svetopisemski zgodovini, še posebej v sedmem stoletju pr. n. št., so bili staroveški Babilonci. Poglejmo si tri svetopisemske prerokbe o tem kraljestvu, da bi ugotovili, ali so res navdihnjene od Boga.

Prerok Mojzes je staroveški narod Izrael opozoril: »Če pa boš Jehova, svojega Boga,  pozabil in hodil za drugimi bogovi, jim služil in se jim klanjal, vam danes zagotavljam, da boste gotovo uničeni.« (5. Mojzesova 8:19; 11:8, 9) Vendar so se Izraelci znova in znova upirali Bogu, s tem da so častili malike. (1. kraljev 14:22–24)

Čez čas je Boga minila potrpežljivost in je dopustil, da je njegovo svojeglavo ljudstvo padlo v roke Babiloncem. Babilonske sile so pod kraljem Nebukadnezarjem oziroma Nebukadrezarjem napadle Izrael in začele oblegati Jeruzalem. Zakaj je to obleganje omembe vreden dogodek? Poglejmo si, kaj je prerok Jeremija napisal približno 20 let prej, preden se je to zgodilo. (Jeremija 25:1)

Prva prerokba: »Ker niste [Izraelci] poslušali mojih [Božjih] besed, bom poklical [. . ] babilonskega kralja Nebukadrezarja [. . ] ter jih [Babilonce] privedel nad to deželo in nad njene prebivalce in nad vse te okoliške narode. [. . ] Vsa ta dežela bo opustošena, postala bo grozljiv prizor, in ti narodi bodo služili babilonskemu kralju sedemdeset let.« (Jeremija 25:8–11)

Izpolnitev: Nebukadnezar je Jeruzalem zavzel po dolgotrajnem obleganju leta 607 pr. n. št. Osvojil pa je tudi druga judovska mesta, med njimi Lahiš in Azeko. (Jeremija 34:6, 7) Večino preživelih je na silo odvedel v Babilon, in tam so bili ujetniki 70 let.

Kaj pravi zgodovina:

● Sveto pismo pove, da je Babilonu takrat, ko je bil uničen Jeruzalem, vladal Nebukadnezar. Njegov obstoj potrjujejo tudi arheološki dokazi. V Firencah si denimo lahko ogledate kamejo iz oniksa. Na njej med drugim piše: »Nebukadnezar, kralj Babilona, je dal to izdelati v času svojega življenja v čast Merodahu, svojemu gospodu.« Nebukadnezar je vladal od leta 624 do 582 pr. n. št.

● V knjigi The Bible and Archaeology piše, da izkopavanja in raziskave v Lahišu potrjujejo naslednje: »Uničenje je bilo strašno; ogenj, ki je uničil mesto [Lahiš], je bil tako silovit, da so se stavbe iz apnenca spremenile v apno.«

Druga prerokba: »Ko bo preteklo sedemdeset let v Babilonu, se bom [Jehova] ozrl na vas [judovske izgnance] in vam izpolnil svojo obljubo, namreč da vas bom privedel nazaj v ta kraj [Judovo deželo].« (Jeremija 29:10)

Izpolnitev: Po 70 letih izgnanstva, ki je trajalo od leta 607 do 537 pr. n. št., je perzijski  kralj Kir izpustil judovske ujetnike ter jim dovolil, da so se vrnili v domovino in ponovno zgradili tempelj v Jeruzalemu. (Ezra 1:2–4)

Kaj pravi zgodovina:

● Ali so bili Izraelci res 70 let v babilonskem ujetništvu, tako kakor je bilo napovedano v Svetem pismu? Bodite pozorni na besede Ephraima Sterna, enega od vodilnih izraelskih arheologov. »Niti najmanjšega dokaza ni za to, da bi med letoma 604 in 538 pr. n. št. tam kdo prebival. V vsem tem času ni bilo ponovno naseljeno niti eno samo mesto, ki so ga Babilonci uničili.« To obdobje, v katerem ni na osvojenem področju nihče prebival oziroma se tja ponovno naselil, se zelo pokriva z obdobjem izraelskega ujetništva v Babilonu, ki je trajalo od leta 607 do 537 pr. n. št. (2. kroniška 36:20, 21)

● Starodavni narodi v Mezopotamiji so pisali na glinene tablice. Ena od takšnih tablic, znana kot Kirov valj, izvira približno iz leta 539 pr. n. št., leta, ko je perzijski kralj Kir premagal babilonski imperij. Na njej med drugim piše: »Jaz sem Kir, [. . ] babilonski kralj.« V nadaljevanju še beremo: »[Nekaterim prej imenovanim] svetim mestom onstran Tigrisa, katerih svetišča so že dolgo v razvalinah, sem vrnil podobe, ki so nekoč tam prebivale [. . ]. Zbral sem (tudi) vse njihove (nekdanje) prebivalce in (jim) vrnil njihova bivališča.«

Ta posvetni vir se sklada s svetopisemsko prerokbo, ki pravi, da se bodo judovski izgnanci vrnili v domovino – prerokbo, ki je bila napisana približno 200 let vnaprej.

Tretja prerokba: »Babilon, okras kraljestev, lepota in ponos Kaldejcev, bo postal kakor Sódoma in Gomóra, ki ju je Bog uničil. Nikoli več ne bo naseljen.« (Izaija 13:19, 20)

Izpolnitev: V osupljivem preobratu dogodkov je mogočno svetovno silo Babilon leta 539 pr. n. št. porazila združena vojska Medijcev in Perzijcev. * Mesto Babilon si ni nikoli povsem opomoglo. Počasi je propadalo in na koncu postalo pustinja »brez prebivalcev«. (Jeremija 51:37)

Kaj pravi zgodovina:

● Da je Babilon res prenehal obstajati, potrjujejo besede učenjaka Toma Boiya, ki je dejal, da so »zgodovinarji in popotniki z Zahoda, ki so živeli v obdobju od šestnajstega do osemnajstega stoletja, poznali simbolično vrednost« mesta, a so imeli težave z določitvijo »tega, kje točno je ležalo«.

● Leta 1919 je H. R. Hall, kustos egipčanskih in asirskih antikvitet v Britanskem muzeju, takole opisal Babilon: »Je kaos porušenih zidov, [. . ] pokritih s peskom.«

Kaj lahko sklenemo sedaj, ko smo pregledali izpolnitev teh treh prerokb? Očitno je, da se Sveto pismo vedno znova izkaže za knjigo zanesljivih prerokb. Prerokbe glede Juda in Babilona so se izpolnile do pičice natančno!

Jeruzalem je bil uničen, ker Izraelci niso upoštevali Božjih opozoril, naj nehajo kršiti njegove zakone. Po 70 letih ujetništva v Babilonu, napovedanih v Svetem pismu, so se lahko vrnili domov v Jeruzalem. Starodavno mesto Babilon je bilo uničeno tako, kakor je bilo napovedano, poleg tega je ostalo neposeljeno vse do danes. Toda to so le nekatere od mnogih prerokb, ki jih najdemo v Svetem pismu.

V naslednji številki revije Prebudite se! bomo razpravljali o prerokbah, ki so se izpolnile v prvem stoletju n. št. in so bile prav tako napovedane dolgo vnaprej. Tudi te nas bodo okrepile v prepričanju, da je Sveto pismo zanesljivo.

[Podčrtna opomba]

[Tabela na straneh 12, 13]

(Lega besedila – glej publikacijo)

ČASOVNA PREMICA DOGODKOV V ZVEZI Z BABILONOM

ok. 732 pr. n. št.: Izaija napove padec Babilona

(pr. n. št.)

647 Jeremija postavljen za preroka

632 Babilon porazi Asirijo

625 Začetek vladanja Nebukadnezarja

617 Daniel in Ezekiel odpeljana v Babilon

607 Nebukadnezar uniči Jeruzalem

582 Konec Nebukadnezarjevega vladanja

539 Babilon premagajo Medijci in Perzijci

537 Judje se smejo vrniti v Jeruzalem

Judje so ujetniki v Babilonu 70 let

[Slika na strani 12]

Lahiška pisma potrjujejo Jeremijev opis babilonskega zavzetja Judovega.

[Slika na strani 13]

Na Kirovem valju piše, da je bilo za Kira značilno, da je ujetnike izpustil v njihovo domovino.

[Navedba virov slik na strani 13]

Stran 12, eno od Lahiških pisem: Photograph taken by courtesy of the British Museum; stran 13, Kirov valj: © The Trustees of the British Museum