Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Sveto pismo, knjiga zanesljivih prerokb – 3. del

Sveto pismo, knjiga zanesljivih prerokb – 3. del

Sveto pismo, knjiga zanesljivih prerokb – 3. del

»Našli smo Mesija«

Ta osemdelni sklop člankov razpravlja o pozornost vzbujajoči značilnosti Svetega pisma – o prerokbah oziroma napovedih. Ti članki vam bodo pomagali odgovoriti na vprašanje: Ali so svetopisemske prerokbe zgolj delo bistrih ljudi ali pa so navdihnjene od Boga? Vabimo vas, da pretehtate dokaze.

HEBREJSKI preroki so več stoletij pred Jezusovim rojstvom napovedali prihod Mesija, kar v hebrejščini pomeni »maziljenec«. Ti preroki so navedli natančne podrobnosti o Mesijevem življenju, tudi to, v katerem rodu se bo rodil, kje in kdaj se bo pojavil in kaj se mu bo dogajalo.

Kristjani v prvem stoletju n. št. so bili prepričani, da so se te prerokbe izpolnile na Jezusu. Bili so istega mnenja kakor učenec Andrej, ki je svojemu bratu Simonu rekel: »Našli smo Mesija.« (Janez 1:40, 41) Ali je bil njihov sklep pravilen? Poglejmo si sedaj le štiri od mnogih prerokb o Mesiju in pretehtajmo dokaze o njihovi izpolnitvi.

Prva prerokba: »Vladal bo na Davidovem prestolu.« (Izaija 9:6, Ekumenska izdaja; [9:7, NW])

Izpolnitev: Matejev evangelij se začne z besedami: »Knjiga o življenju Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina.« Matej je torej zapisal Jezusovo rodovno linijo po Davidu in podobno je naredil tudi evangelist Luka. (Matej 1:1–16; Luka 3:23–38)

Kaj pravi zgodovina:

● Spisi judovskega zgodovinarja Jožefa nakazujejo, da so bili rodovniki judovskih družin na voljo v javnih arhivih. Ti rodovniki so bili uničeni leta 70 n. št., ko je bil razdejan Jeruzalem. Toda pred tem dogodkom je bilo splošno znano, da je Jezus Davidov potomec. (Matej 9:27; 20:30; 21:9) Če ne bi bil, bi lahko temu vsakdo oporekal ali celo dokazal, da ni Davidov potomec. Vendar v Svetem pismu nič ne piše, da bi to kdo poskušal storiti.

Druga prerokba: »Ti, Betlehem Efráta, ki si premajhen, da bi bil med Judovimi rodbinami, iz tebe bo izšel tisti, ki bo zame vladal v Izraelu.« (Miha 5:2)

Izpolnitev: Jezus se je rodil v Betlehemu. Ko je cesar Avgust ukazal popis prebivalstva, je moral Jožef, Jezusov posvojitelj, iti iz Nazareta v »Judejo [na Judovo], v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, saj je bil iz Davidove hiše in družine, da bi se dal popisat skupaj z Marijo«. Medtem ko sta bila tam, je Marija »rodila [. . .] sina«, Jezusa. (Luka 2:1–7)

Kaj pravi zgodovina:

● Arheologija potrjuje, da so Rimljani na Bližnjem vzhodu izvajali popise prebivalstva zaradi pobiranja davkov in novačenja vojakov. Dokaz, da so bili takšni popisi nekaj običajnega, je odredba, ki jo je izdal rimski upravitelj v Egiptu leta 104 n. št. V prepisu te odredbe, ki je shranjen v Britanski knjižnici, piše: »Ker je prišel čas za popis prebivalstva po hišah, se morajo vsi tisti, ki iz katerega koli razloga prebivajo zunaj svojega okrožja, vrniti na svoj dom, da bi izpolnili predpisano uredbo glede popisa prebivalstva in hkrati imeli priložnost marljivo pomagati pri obdelovanju polj.«

● Takrat ko se je rodil Jezus, sta bili v Izraelu dve mesti z imenom Betlehem. Prvi je ležal na severu blizu Nazareta, drugi, nekdaj znan kot Efrata, pa blizu Jeruzalema na Judovem. (1. Mojzesova 35:19) Jezus se je rodil v slednjem, tako kot je približno osem stoletij vnaprej napovedal Miha.

Tretja prerokba: »Od takrat, ko bo objavljena beseda, da naj se obnovi in ponovno zgradi Jeruzalem, do Mesija, Voditelja, bo preteklo sedem tednov in nato še dvainšestdeset tednov.« (Daniel 9:25)

Izpolnitev: Časovno razdobje, omenjeno v Danielovi prerokbi, znaša 69 obdobij po 7 let, kar znaša 483 let. Obnova Jeruzalema se je začela leta 455 pr. n. št. Kot je bilo napovedano, je Jezus 483 let (69 letnih tednov) kasneje postal Maziljenec oziroma Mesija; takrat se je krstil in Bog ga je pomazilil s svetim duhom. * (Luka 3:21, 22)

Kaj pravi zgodovina:

● Na začetku prvega stoletja n. št. so Judje živeli »v pričakovanju« Mesija. (Luka 3:15) Judovski učenjak Abba Hillel Silver je v svoji knjigi A History of Messianic Speculation in Israel napisal, da je med Judi v času pred uničenjem Jeruzalema »zaradi pričakovanja Mesija vladala izredna čustvena vznemirjenost«. Poleg tega je napisal, da so »Mesija pričakovali nekje v drugi četrtini prvega stoletja«. Njihovo pričakovanje je, kot je še napisal Silver, temeljilo na »takrat splošno sprejetem časovnem opredeljevanju dogodkov«.

Četrta prerokba: »Ko bo umrl, bo njegov grob med hudobneži in med bogatimi.« (Izaija 53:9)

Izpolnitev: Jezusa so usmrtili skupaj z dvema obsojenima zločincema, pokopali pa so ga v grob, izklesan v skalo, ki je bil last njegovega bogatega sledilca, Jožefa iz Arimateje. (Matej 27:38, 57–60; Janez 19:38)

Kaj pravi zgodovina:

● Več staroveških nekrščanskih piscev, med njimi tudi judovski zgodovinar Jožef in rimski zgodovinar Tacit, potrjuje, da so Jezusa usmrtili kot zločinca.

● Arheologi so v Palestini odkrili staroveške grobnice s sobanami oziroma prostori, izklesanimi v skalo. Za bogatega in vplivnega moškega, kot je bil Jožef iz Arimateje, ni bila nobena težava imeti v lasti grobnico, ki je bila že pripravljena za pogreb.

To, kar smo do sedaj pregledali, je le peščica od mnogih mesijanskih prerokb, ki so se izpolnile na Jezusu. Prav nihče ne more zanikati, da so se te podrobne prerokbe natančno izpolnile. Zaradi tega smo lahko še bolj prepričani, da je njihov vir Bog in da bo v dobro poslušnih ljudi izpolnil še preostale mesijanske prerokbe.

V naslednjem članku tega sklopa si bomo pogledali odgovor na vprašanje, ki bega mnoge: Zakaj je Jezus, če je bil res obljubljeni Mesija, dopustil, da so ga mučili in usmrtili?

[Podčrtna opomba]

^ odst. 16 Če želite izvedeti kaj več o prerokbi, ki je napovedovala, kdaj se bo pojavil Mesija, si preberite informacije v knjigi Kaj Biblija v resnici uči?, na straneh 198 in 199; izdali Jehovove priče.

[Tabela/slike na straneh 22, 23]

(Lega besedila – glej publikacijo)

ČASOVNA PREMICA ŠTIRIH MESIJANSKIH PREROKB

1. Mesija bo potomec kralja Davida

1070 pr. n. št.

David postane kralj celotnega Izraela

607 pr. n. št.

Babilonci uničijo Jeruzalem

455 pr. n. št.

Izide povelje, naj Jeruzalem obnovijo in ponovno zgradijo

2. Mesija se bo rodil v Betlehemu na Judovem

2 pr. n. št.

Jezus se rodi v Betlehemu na Judovem v Davidovi rodovni liniji

3. Mesija se bo pojavil 483 let po tem, ko bo izdano povelje, naj ponovno zgradijo Jeruzalem

29 n. št.

Jezus se krsti in je maziljen za Mesija

4. Mesija bo umrl skupaj z grešniki in bo pokopan z bogatimi

33 n. št.

Jezus umre skupaj z zločincema in ga pokopljejo v grobu bogataša