Protin – vzroki in dejavniki tveganja
Protin – vzroki in dejavniki tveganja
PROTIN ali putika je ena najbolj običajnih vrst artritisa in utegne biti izredno boleča. »Protin je motnja v presnovi sečne kisline,« piše v knjigi Arthritis. Poleg tega je to »motnja z jasno znanim vzrokom – v sklepni tekočini [. . .], še posebej v palcu na nogi, se nabirajo kristali sečne kisline«.
Sečna kislina je odpadna snov v krvnem obtoku, ki nastane pri razgradnji snovi, imenovanih purini. Zaradi kopičenja sečne kisline (običajno zato, ker se nezadostno izloča z urinom) lahko v sklepu palca na nogi ali pa v katerem drugem sklepu nastajajo igličasti kristali. Sklep se vname in oteče, postane vroč na dotik in hudo boleč. * »Že nežen dotik je dovolj, da začutim neznosno in ostro bolečino,« pravi Alfred, ki ima protin.
»Brez zdravljenja napad protina ponavadi traja približno en teden,« piše v zloženki, ki jo je izdala organizacija Arthritis Australia. »Do naslednjega napada bolezni večinoma pride šele po nekaj mesecih ali celo letih. Če oboleli ne ukrepa, se čas med napadi skrajšuje, ti pa [lahko postajajo] vse hujši in utegnejo na sklepih pustiti trajne okvare. Včasih lahko protin napreduje v kronično bolezen.«
Protin spada med tiste vrste artritisa, ki se dajo najuspešneje zdraviti. Zdravijo ga predvsem z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, pri pogostih oziroma hudih napadih pa z alopurinolom, ki preprečuje nastajanje sečne kisline. Ali lahko bolnik prepreči ponovne napade protina? Lahko, če se zaveda dejavnikov tveganja.
Dejavniki, ki sprožijo ponovni napad bolezni
Glavni dejavniki za nastanek te bolezni so starost, spol in genska predispozicija. Po besedah nekaterih strokovnjakov ima več kot 50 odstotkov bolnikov protin v družini. »Tako oče kot stari oče sta imela protin,« pravi prej omenjeni Alfred. Za protinom zbolijo v glavnem moški, še posebej med 40. in 50. letom starosti. Pravzaprav moški zbolijo za to boleznijo trikrat do štirikrat pogosteje kakor ženske, poleg tega jo ženske le redkokdaj dobijo pred nastopom menopavze.
Prekomerna teža in prehrana: V Encyclopedii of Human Nutrition piše: »Videti je, da so strokovnjaki spremenili mnenje o tem, kako obvladovati protin s prehrano. Sedaj ne poudarjajo več toliko, naj se bolniki ogibajo hrane, bogate s purini, temveč skušajo zdraviti njihove presnovne motnje, ki so običajno povezane s protinom. Te so prekomerna teža, sindrom inzulinske rezistence in dislipidemija« oziroma nenormalna raven lipidov v krvi, denimo holesterola.
Nekateri strokovnjaki pa kljub temu še vedno priporočajo, naj se oboleli ogiba hrane, ki vsebuje velike količine purinov, denimo kvasu, nekaterih vrst rib in rdečega mesa. *
Alkoholne pijače: Pretirano pitje alkoholnih pijač lahko ovira izločanje sečne kisline, zato se ta začne kopičiti v telesu.
Zdravstvene težave: Na kliniki Mayo so ugotovili, da pri prebivalcih Združenih držav Amerike lahko protin sprožijo nekatere zdravstvene težave, med drugim »nezdravljen visok krvni tlak (hipertenzija) in kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, povišana raven maščob in holesterola v krvi (hiperlipidemija) in zožene arterije (arterioskleroza)«. Protin naj bi sprožile tudi »nenadne oziroma hude bolezni ali poškodbe ter negibljivost zaradi mirovanja v postelji«, pa tudi bolezni ledvic. Kot kaže, je palec na nogi glavna tarča protina zaradi slabše prekrvavitve in nižje temperature – to dvoje pa pospešuje kopičenje sečne kisline.
Zdravila: Proizvodi, ki povečajo tveganje za napad protina, so tiazidni diuretiki (zdravila, ki pospešujejo izločanje vode iz telesa in jih običajno predpisujejo za zdravljenje povišanega krvnega tlaka), nizkodozni aspirin, zdravila, ki preprečujejo zavrnitev presadka, in citostatiki (kemoterapija).
Pet ukrepov, ki zmanjšajo možnost ponovnega napada bolezni
Ker napade protina povezujejo z življenjskim slogom, lahko naslednji predlogi pomagajo zmanjšati možnost ponovnih napadov. *
1. Ker je protin presnovna motnja, bi si oboleli morali prizadevati ohranjati zdravo telesno težo, in sicer tako, da pazijo na vnos kalorij. Prevelika telesna teža namreč še dodatno obremeni sklepe, ki nosijo težo telesa.
2. Ogibajte se intenzivnih shujševalnih diet in nagle izgube telesne teže, ki lahko začasno povečajo raven sečne kisline v krvi.
3. Ogibajte se pretiranih količin živalskih beljakovin. Nekateri priporočajo največ 170 gramov dnevno pustega mesa, denimo perutnine in rib.
4. Če pijete alkoholne pijače, bodite zmerni. Takrat ko imate napad protina, bi bilo morda pametno, da se jim povsem odpoveste.
5. Pijte veliko brezalkoholnih pijač. To pomaga razredčiti sečno kislino in jo odplakniti iz telesa. *
Ti preventivni ukrepi nas utegnejo spomniti na svetopisemski napotek, naj bomo »zmernih navad« in naj se ne vdajamo »mnogemu vinu«. (1. Timoteju 3:2, 8, 11) Naš ljubeči Stvarnik prav gotovo ve, kaj je za nas najboljše.
[Podčrtne opombe]
^ odst. 3 Podobni simptomi se lahko pojavijo pri tvorbi kristalov kalcijevega pirofosfata v sklepih, še posebej v hrustancu, ki obdaja kostne konce. Vendar to ni protin, temveč psevdoprotin in se ponavadi tudi drugače zdravi.
^ odst. 9 Glede na članek, ki je izšel v časopisu Australian Doctor, ni dokazov, da bi uživanje rastlinske hrane, bogate s purini, na primer gob in zelenjave (kot so fižol, leča, grah, špinača in cvetača) »neposredno povečevalo možnost za napad protina«.
^ odst. 14 Ta članek ne priporoča nobenega določnega zdravljenja. Ni nujno, da vsak bolnik potrebuje enak zdravstveni pristop. Poleg tega ne bi smel nehati jemati predpisanih zdravil ali močno spremeniti svoje prehrane, ne da bi se prej posvetoval s svojim zdravnikom.
^ odst. 19 Te informacije temeljijo na priporočilih Fundacije za zdravstveno izobraževanje in raziskovanje Mayo.
[Diagram/slika na strani 24]
(Lega besedila – glej publikacijo)
vnet sklep
sklepna ovojnica
[Slika]
nakopičeni kristali sečne kisline
