PREDSTAVLJAJTE si, da imate sadež, ki ga lahko uporabljate kot zdravilo, čistilno sredstvo, razkužilo in lepotilo. Lahko ga pojeste, iz njega iztisnete sok in pridobivate eterično olje. Je privlačen na pogled, dosegljiv po vsem svetu in ni drag. Morda imate prav zdaj kakšnega v svoji kuhinji. O čem govorimo? O limoni.

Limona naj bi izvirala iz jugovzhodne Azije. Od tu so jo čez čas prinesli na zahod, v Sredozemlje. Ustreza ji blago podnebje, zato uspeva v Argentini, Italiji, Mehiki, Španiji in celo v nekaterih predelih Afrike in Azije. Odraslo drevo lahko, odvisno od sorte in kraja, kjer raste, obrodi od 200 pa celo do osupljivih 1500 sadežev na leto. Gojene sorte cvetijo v različnih delih leta, zaradi česar lahko limone obirajo skozi vse leto.

O tem, ali so antični Rimljani gojili limone, se še vedno krešejo mnenja. Iz pisnih virov je razvidno, da so poznali citrono, ki prav tako spada med citruse in močno spominja na veliko limono. Citronovec in njegov sadež izrecno omenja rimski zgodovinar Plinij starejši v svojem delu Historia Naturalis. Vendar so ugledni strokovnjaki prepričani, da so Rimljani poznali tudi limono. S čim utemeljujejo svojo trditev? S številnimi freskami in mozaiki, na katerih lahko vidimo limone, ne pa citrone. Najdemo jih denimo v eni od vil, ki so jo izkopali v Pompejih in se ustrezno imenuje Hiša s sadovnjakom. Njena notranjost je namreč okrašena s freskami, ki prikazujejo različne rastline, med njimi tudi limonovec. Res pa je, da je v tistih časih veljal za eksotično drevo, in najbrž so njegov sadež uporabljali samo v medicinske namene. To, ali je bilo v teh krajih limonovec lahko gojiti oziroma kako razširjen je bil, pa ni znano.

Vodilna pridelovalka citrusov, med njimi tudi limon, je Sicilija s svojimi dolgimi vročimi poletji in blagimi zimami. Vendar kakovostne limone gojijo tudi drugod, večinoma v priobalnih krajih.

Južno od Neaplja ležita čudovito mesto Sorrento in amalfijska obala  – širna in veličastna obala, dolga nekaj več kot 40 kilometrov. Vzdolž obale ležijo umaknjena v majhne zalive slikovita mesta Amalfi, Positano in Vietri sul Mare, če omenimo samo nekatera. V Sorrentu in na amalfijski obali uspevajo limone, ki imajo certifikat geografskega porekla – dokaz, da so jih res pridelali tukaj. Domačini so do svojih limonovcev upravičeno zaščitniški. Ker so jih bistroumno posadili na terase na pobočju hriba, se kopajo v soncu in zato obrodijo čudovito aromatične in sočne limone.

Limonovec ne potrebuje veliko prostora. Zadostuje že sončen balkon, saj lahko manjše sorte rastejo v loncu in so čudovita dekoracija. Rad ima sončna brezvetrna mesta, po možnosti ob kakšni steni, kjer se lahko predaja toploti. Toda če pozimi temperatura zelo pade, ga je treba pokriti ali odnesti v zaprt prostor.

Kako pogosto uživate limone? Nekateri jih stisnejo v čaj, drugi dajo lupino oziroma nekaj kapljic soka v pecivo ali pa iz njih iztisnejo sok in si naredijo limonado. Kuharji po svetu jih imajo vedno pri roki in jih uporabljajo na tisoč in en način. Toda ali ste že kdaj uporabili limonin sok za razkuževanje ali odstranjevanje madežev?

Nekateri ljudje očistijo in razkužijo desko za rezanje tako, da jo zdrgnejo s polovico limone. Za odstranjevanje madežev ali čiščenje pomivalnega korita ne uporabljajo belila, temveč mešanico limoninega soka in jedilne sode. Limona, prerezana na pol, lahko prežene iz hladilnika ali pomivalnega stroja neprijeten vonj, gospodinjskim aparatom pa da svežino.

Limone so vir citronske kisline, ki jo uporabljajo kot naravni konzervans, dodajajo pa jo tudi v hrano in pijačo, da jima da kisel okus. Limonina bela koža in lupina vsebujeta pektin, ki ga uporabljajo v prehrambni industriji kot zgoščevalec, emulgator in želirno sredstvo. Iz lupine pridobivajo tudi olje, ki se uporablja v prehrambni, farmacevtski in kozmetični industriji. Še in še bi lahko naštevali, za kaj vse je limona uporabna. Ta živobarvni in aromatični sadež je zares vsestransko uporaben!