VIDETI je bilo, da so ljudje do sredine 20. stoletja dobili vojno s posteljnimi stenicami. Glavno orožje proti njim je bil DDT, vendar so ga v 1970. letih, zato ker je strupen in škodljiv za okolje, mnoge države prepovedale.

Posteljne stenice so na druga kemična sredstva, ki so jih uporabljali v boju zoper njih, sčasoma postale vse bolj odporne. Poleg tega so ljudje začeli pogosteje potovati in jih nevede odnesli s seboj. Do česa je to privedlo? V nekem poročilu iz leta 2012 je glede zatiranja posteljnih stenic pisalo: »V preteklih 12 letih so poročali o vnovičnem pojavu posteljnih stenic v ZDA, Kanadi, na Bližnjem vzhodu, v več evropskih državah, Avstraliji in nekaterih delih Afrike.«

V enem od preteklih let je bilo v Moskvi desetkrat več pritožb nad posteljnimi stenicami kakor leto pred tem. Medtem pa se je na drugi strani zemeljske oble, v Avstraliji, število izbruhov posteljnih stenic od leta 1999 povečalo za kakšnih 5000 odstotkov!

Nekateri ljudje nevede prinesejo posteljne stenice iz trgovin, gledališč ali hotelov. Direktor nekega hotela pravi: »Prej ali slej boste [v svoj hotel] dobili posteljne stenice.« »To, da se moramo ukvarjati z njimi, je dandanes pač cena našega posla.« Zakaj je posteljne stenice tako težko zatreti? Kako se lahko zaščitite pred njimi? Kaj praktičnega lahko storite, da bi jih zatrli, če so se naselile v vašem domu, in jim preprečili, da bi se vrnile?

Posteljne stenice niso nič večje od jabolčne pečke in imajo ploščato telo, zato se lahko skrijejo skoraj vsepovsod. Dom si lahko najdejo v vaši vzmetnici, pohištvu, električni vtičnici ali celo telefonu. Najraje se zadržujejo tri do šest metrov od postelje in mest, na katerih sedite. Zakaj? Da so blizu svojega vira hrane – vas. *

Posteljne stenice svoje žrtve pogosto pičijo takrat, ko te spijo. Vendar večina ljudi pika ne čuti, to pa zato, ker jim stenice vbrizgajo anestetik. Tako se lahko hranijo tudi do deset minut brez prekinitve. In čeprav se posteljne stenice običajno hranijo vsak teden, je znano, da lahko brez hrane preživijo več mesecev.

Priznati je treba, da za posteljne stenice v nasprotju s komarji in nekaterimi drugimi vrstami žuželk ni znano, da bi prenašale nalezljive bolezni. Vseeno pa mesto vboda lahko srbi in oteče. Poleg tega mnogi ljudje utrpijo čustvene rane. Žrtve posteljnih stenic lahko trpijo zaradi nespečnosti, sramu in celo »fantomskih pikov« še dolgo potem, ko stenic ni več. V nekem poročilu iz Sierra Leone piše, da so posteljne stenice »vir hudega vznemirjenja  in noči brez spanca« in »da jih družba povezuje z nečim sramotnim«.

Bližnje srečanje s posteljnimi stenicami ima lahko prav vsakdo. V boju z njimi boste bolj uspešni, če jih boste odkrili zgodaj. Zato se naučite prepoznati znake njihove navzočnosti tako doma kot na potovanju. Preglejte pohištvo, zaključne letve in prtljago ter bodite pri tem pozorni na majhna jajčeca, ki so velikosti makovega semena, in na krvave madeže. Da bi jih še lažje našli, si pomagajte z baterijsko svetilko.

Poskrbite, da se posteljne stenice ne bodo mogle nikamor skriti. Zadelajte razpoke v stenah in špranje v okvirjih vrat. Čeprav vzrok za njihovo naselitev ni nečistoča, pa jih boste lažje odkrili in imeli nadzor nad njimi, če boste stanovanje redno sesali in vzdrževali red. Kadar ste v hotelu, lahko možnost, da bi posteljne stenice odšle z vami, zmanjšate s tem, da kovčka ne odlagate na tla ali na posteljo.

Če posteljne stenice najdete doma ali v hotelski sobi, ste najbrž zaskrbljeni in vas je celo sram. Davea in njegovo ženo so posteljne stenice na primer popikale, ko sta bila na dopustu. »Bilo naju je zelo sram,« pravi Dave. »Spraševala sva se, kaj bova rekla prijateljem in sorodnikom, ko bova prišla domov. Ali bodo sklenili, da so kakršno koli srbečico ali vneto kožo dobili takrat, ko so bili na obisku pri naju?« Resda so takšni odzivi čisto normalni, vendar ne dovolite, da bi vas zadrega odvrnila od tega, da bi poiskali pomoč. Z oddelka za zdravje in duševno higieno mesta New York zagotavljajo: »Znebiti se posteljnih stenic je sicer težko, vendar ni nemogoče.«

Toda ne mislite, da je iztrebiti posteljne stenice mačji kašelj. Če jih najdete doma, vam najverjetneje lahko pomaga kdo, ki je usposobljen za zatiranje škodljivcev. Kemični preparati, ki smo jih omenili na začetku članka, se sicer nič več ne uporabljajo, vendar imajo strokovnjaki, ki zatirajo škodljivce, sedaj v boju proti posteljnim stenicam na voljo več učinkovitih metod. Entomologinja Dini M. Miller poleg tega opaža: »Da bi posteljne stenice lahko zatrli, morajo združiti svoje moči stanovalci, [hišna] uprava in podjetje za zatiranje škodljivcev.« Če boste upoštevali navodila strokovnjakov in razumno ukrepali, boste preprečili, da bi vas pikale posteljne stenice!