Zakaj ste se začeli zanimati za znanost?

Že v otroštvu me je privlačila narava. Odraščala sem v Richterswilu, lepi švicarski vasi, ki leži ob obali Züriškega jezera. Starša in starejši brat in sestra so me jemali s seboj na sprehode ter mi pripovedovali o živalih in rastlinah, ki smo jih videli med hojo.

Zakaj ste se odločili za ortopedsko kirurgijo?

Moj oče je v bolnišnici v našem kraju kratek čas delal kot strežnik v operacijski sobi. To, kar je videl, ga je spodbudilo, da je navdušeno govoril o kirurgiji. Njegovega navdušenja sem se nalezla tudi jaz, zato sem se kasneje odločila, da bom postala kirurginja. Opravila sem specializacijo iz ortopedske kirurgije, ker mi je všeč tehnični vidik te veje medicine. Ortopedski kirurg mora razmišljati kot inženir, ko ima opraviti s poškodbami kosti, mišic in kit, ki nam omogočajo gibanje.

Najbolj pa sem pri svojem delu vesela, ko vidim, da se je zdravstveno stanje mojih bolnikov izboljšalo. Uživam tudi, ko delam skupaj z drugimi.

Zakaj ste dvomili o obstoju Boga?

Dvomi so se mi pojavili že v mladosti, še posebej je name vplivalo dvoje. Kot prvo sem opazila, da nekateri cerkveni učitelji živijo nemoralno, in to me je zelo vznemirilo. Kot drugo pa je name vplivalo to, da so nekateri učitelji biologije v šoli verjeli v evolucijo – nauk, ki sem ga še zlasti sprejela, ko sem hodila na univerzo.

Zakaj ste verjeli v evolucijo?

Verjela sem svojim profesorjem. Poleg tega sem mislila,  da anatomske podobnosti nekaterih živalskih vrst kažejo na skupnega prednika in podpirajo teorijo, da genetske mutacije vodijo v nastanek novih vrst.

Vendar ste čez čas spremenili svoje mnenje. Zakaj?

Prijatelj me je povabil na shod Jehovovih prič. Poučen govor in prijaznost članov krščanske občine sta name naredila vtis. Kasneje me je obiskala prijetna gospa iz občine in jaz sem jo vprašala: »Kako naj vem, ali je to, kar piše v Svetem pismu, resnica?«

Pokazala mi je biblijske prerokbe o dogodkih, ki smo jim priča v našem času. Na primer Jezusovo prerokbo, ki pravi, da bodo zadnji dnevi današnjega sveta zaznamovani z mednarodnimi vojnami, »velikimi potresi«, »kugami in lakotami«. * Omenila je tudi prerokbe, ki so napovedale propad družbe in porast pohlepa ter drugih slabih stvari, ki jih vidimo danes. * Nedolgo zatem sem začela resno preučevati Biblijo in kmalu spoznala, da se njene napovedi vedno izpolnijo. Poleg tega sem preiskala svoj pogled na nastanek življenja.

Ali so vam bile medicinske raziskave v pomoč, ko ste preiskovali nastanek življenja?

Seveda. Ko sem začela preučevati Sveto pismo, sem se učila operirati koleno. Proti koncu 60. let prejšnjega stoletja je strokovnjakom postajalo vse bolj jasno, kako deluje zapleten mehanizem kolena. Ugotovili so, da se koleno ne pregiba samo okoli ene osi, tako kakor se tečaj na vratih. Koleno se lahko pregiba in rotira, kar je bistroumna kombinacija, ki omogoča boljšo gibljivost. Zaradi tega lahko hodimo, plešemo, drsamo in počnemo še marsikaj drugega.

Raziskovalci se že kakšnih 40 let trudijo narediti umetno koleno. Toda ker je človeško koleno zelo zapleteno, jim slabo uspeva. In ne le to, v primerjavi s človeškim kolenom ima umetno zelo kratko življenjsko dobo. Četudi imajo sedaj izdelovalci umetnih kolen na voljo kvalitetnejše materiale, so zadovoljni, če njihovi izdelki zdržijo 20 let. Naše koleno pa sestavljajo žive celice, ki se nenehno obnavljajo. Zame koleno ni slepo naključje evolucije, temveč bistroumna stvaritev Boga.

Kako pa gledate na mutacije in anatomske podobnosti nekaterih vrst?

Te podobnosti kažejo na istega izdelovalca. Poleg tega mutacije ne izboljšujejo živih organizmov, tako da bi iz njih nastala bolj razvita vrsta. Nasprotno, ponavadi povzročijo poškodbo genov. Seveda nesreča lahko kdaj tudi koristi – recimo, da vlak trči v most in ga zruši ter s tem prepreči, da bi mesto zavzela sovražna vojska. Vendar nesreča mesta ni v ničemer izboljšala. Enako tudi mutacije ne izboljšajo organizmov. In nikoli ne bi mogle ustvariti nekaj tako čudovitega, kot je človeško koleno – da ne omenjam drugih delov telesa.

Zakaj ste postali Jehovova priča?

Ko sem začela živeti po svetopisemskih načelih, se je moje življenje zelo izboljšalo. Poleg tega sem bila leta 2003 na mednarodnem zborovanju Jehovovih prič. Tam sem videla neverjetno enotnost, kakršna je običajna za družine, in to celo med delegati, ki se niso do tedaj še nikoli videli. Izkazovali so si pristno ljubezen, zato sem tudi sama želela biti del teh ljudi.