INTERVJU | WENLONG HE
Eksperimentalni fizik pojasnjuje, zakaj verjame v Boga
WENLONG HE je študiral fiziko v mestu Suzhou v kitajski provinci Jiangsu. Je sourednik neke mednarodne tehnične revije, poleg tega so bile v znanstvenih publikacijah objavljene številne njegove razprave. Trenutno dela na škotski univerzi Strathclyde. V mladih letih je verjel v evolucijo, toda kasneje je prišel do sklepa, da je bilo življenje ustvarjeno. Za revijo Prebudite se! smo se z njim pogovarjali o tem, zakaj verjame v Boga.
Povejte nam kaj o svoji preteklosti.
Rodil sem se leta 1963. Odraščal sem v kitajski provinci Jiangsu v neki vasi, ki leži južno od reke Jangcekjang. To je subtropsko območje, znano po pridelavi hrane, zato mu pogosto pravijo kar dežela riža in rib. Kot otrok sem se pogosto spraševal, zakaj nam narava daje toliko okusne hrane. Ali je ta hrana nastala po naključju? Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? Na Kitajskem prevladuje ateizem, zato so nas v šoli učili evolucijo.
Kaj pa vaša družina?
Starša sta bila ateista. Mama je delala na kmetiji, oče pa je bil arhitekt in je odprl gradbeno podjetje. Sem najstarejši od petih sinov. Na žalost sta mi dva brata umrla, ko sta bila še majhna. To me je zelo prizadelo, zato sem se spraševal, zakaj ljudje umiramo in ali bom še kdaj videl svoja brata.
Zakaj ste se odločili za študij fizike?
Študij fizike me je pritegnil zato, ker sem občudoval naravo in sem menil, da mi bo mogoče ravno fizika odgovorila na vprašanja, ki so me begala že vse od otroštva.
Kaj raziskujete?
Raziskujem, kako pospešiti nabite delce, da bi dosegli hitrost, ki bi bila blizu svetlobni. To mi je v pomoč pri preučevanju zgradbe atomov. Poleg tega raziskujem, kako ustvariti visokozmogljivostno sevanje v frekvenčnem pasu med mikrovalovi in infrardečo svetlobo. Čeprav so moje raziskave komercialne narave, pa so povezane tudi s prizadevanji, da bi se razumelo, kako je nastalo vesolje.
Kako to, da ste se pričeli zanimati za Sveto pismo?
Leta 1998 sta me na mojem domu obiskala dva od Jehovovih prič. Predlagala sta, da iz Svetega pisma odgovorita na moja vprašanja. Našim razpravam se je pridružila moja žena Huabi, ki je prav tako znanstvena raziskovalka. Še nikoli prej nisva videla Svetega pisma, toda praktična vrednost te knjige naju je čisto prevzela. Opazila sva, kako je zakoncema, ki sta naju poučevala, koristilo udejanjanje svetopisemskih načel. Bila sta srečna in živela sta preprosto. Toda to, kar Sveto pismo uči o Bogu, me je navedlo, da sem pričel ponovno premišljevati, ali je vesolje morda res plod ustvaritve. Ker sem fizik, hočem razumeti svet narave, zato sem se odločil, da bom podrobneje pretehtal nekatera dejstva.
Ker sem fizik, hočem razumeti svet narave, zato sem se odločil, da bom podrobneje pretehtal nekatera dejstva.
Katera dejstva ste preiskali?
Kot prvo sem vedel, da zaprt sistem ne more postati bolj organiziran oziroma sploh ostati organiziran, razen če nanj ne vpliva zunanja sila. To je drugi zakon termodinamike. Glede na to, da je za vesolje in življenje na zemlji značilen izjemen red, sem sklenil, da je vse to gotovo ustvarila neka zunanja sila oziroma Stvarnik. Kot drugo pa vse kaže, da sta bila vesolje in zemlja ustvarjena posebej za to, da omogočata življenje.
Katere dokaze, povezane s tem, ste opazili?
Praktično vse življenje na zemlji je odvisno od sončne energije. Ta energija potuje skozi vesolje v obliki sevanja ter pride na zemljo v širokem spektru valovnih dolžin. Najkrajšo valovno dolžino imajo smrtonosni gama žarki. Nato jim sledijo rentgenski žarki, ultravijolični žarki, vidna svetloba, infrardeče valovanje, mikrovalovi in radijski valovi, ki imajo najdaljšo valovno dolžino. Osupljivo je to, da naša atmosfera večini škodljivega sevanja preprečuje dostop do zemljine površine, sevanje, ki je potrebno za življenje, pa prepušča.
Zakaj je to dejstvo na vas naredilo tolikšen vtis?
Pritegnil me je začetni del svetopisemske pripovedi o ustvaritvi, v katerem je omenjen nastanek svetlobe. V tem delu piše: »Tedaj je Bog rekel: ‚Naj nastane svetloba.‘ In nastala je svetloba.« * Samo nadvse ozek pas širokega spektra sončevega sevanja sestavlja vidna svetloba. Vendar pa je ta nujna za življenje. Rastline jo potrebujejo, da za nas proizvajajo hrano, mi pa zato, da lahko vidimo. Posebna sposobnost naše atmosfere, da prepušča svetlobo, ne more biti naključje. Še bolj osupljivo pa je to, da zemljino površino doseže zelo malo ultravijolične svetlobe.
Zakaj je to pomenljivo?
Nekaj ultravijoličnega sevanja je nujnega za življenje. Majhno količino ga potrebujemo, zato da lahko naša koža proizvaja vitamin D, ki je bistven za zdrave kosti in očitno tudi za to, da nas ščiti pred rakom in drugimi boleznimi. Vendar prevelika izpostavljenost temu sevanju povzroča kožnega raka in očesno mreno. Nepoškodovana atmosfera dovoli le majhni, a ravno pravi količini ultravijoličnih žarkov, da dosežejo zemljino površino. Zame je to dokaz, da je nekdo ustvaril zemljo tako, da je primerna za življenje.
Postopoma sva se s Huabi prepričala, da Stvarnik obstaja in da je navdihnil Sveto pismo. Leta 2005 sva postala Jehovovi priči in sedaj tudi midva poučujeva druge o Svetem pismu.