TEŽAVA, do katere je prišlo med Frankom in Jerryjem, je dokaj običajna. Ko se dva glede česa ne strinjata, se pogosto v jezi razideta in morda drug na drugega valita krivdo. Če vztrajata pri svojem, se lahko odtujita.

Morda ste sami že doživeli kaj podobnega. Če ste, vam verjetno ni bilo prav nič prijetno. Res, večina med nami želi s svojimi prijatelji in bližnjimi živeti v miru in slogi. Kako pa nam lahko to kljub občasnim nesoglasjem uspe? Ali lahko gremo preko negativnih stališč in ranjenih čustev? Ali lahko nesoglasja prijateljsko zgladimo?

Premislimo o neprijetni situaciji, v kateri sta se znašla Frank in Jerry. Njuno prijateljstvo se je pravzaprav začelo krhati, ko sta naredila nekatere napačne korake: 1. Jerry ni bil obziren, 2. Frank je svojo nejevoljo izrazil tako, da je vznemiril Jerryja, 3. oba sta se razjezila in 4. nihče od njiju ni hotel popustiti.

Toda sčasoma je prevladal razum. Soseda sta rešila nesoglasje in se pobotala. Kaj jima je pri tem pomagalo? Upoštevala sta nekaj praktičnih načel, ki so že mnogim pomagala, da njihovo prijateljstvo ni samo preživelo težkih obdobij, ampak so ga takšne izkušnje samo še okrepile.

Takšna načela lahko najdemo v najbolj razširjeni knjigi na svetu, v Svetem pismu. To nas spodbuja, da si privzgojimo lastnosti, ki prispevajo k miru in zdravijo čustvene rane. Te lastnosti so denimo sprevidevnost, uvid, prijaznost, ljubezen in potrpežljivost. (Pregovori 14:29; 1. Korinčanom 13:4, 5)

Frank in Jerry sta le dva primera tega, kolikšno moč ima Sveto pismo, da  življenje spremeni na boljše. Obstaja pa še veliko drugih primerov ljudi, tudi takšnih, ki so premagali globoko ukoreninjene negativne lastnosti. Na primer, Robert, ki živi v Avstraliji, je premagal globoko ukoreninjeno jezo. Nelson z Vzhodnega Timorja pa se je otresel dolgoletnega sovraštva in postal tesen prijatelj z nekdanjim sovražnikom. Kako je Sveto pismo pomagalo Robertu in Nelsonu? Prebudite se! ju je intervjuval in izvedel odgovor na to vprašanje.

ROBERT, povejte nam kaj o svoji preteklosti.

Odraščal sem v družini, ki ni bila srečna. Na primer, moj oče je bil nasilne narave in pogosto me je tepel. Včasih me je celo pustil, da sem obležal ves krvav in v nezavesti. Zato se je v meni začela nabirati jeza in postajal sem vse bolj nasilen. Ko sem bil najstnik, sem dve leti preživel v prevzgojnem domu. Kasneje sem zaradi brutalnega napada pristal v strogo varovanem zaporu. Ko so me nazadnje izpustili, sem se preselil v Avstralijo in upal na nov začetek.

Ali vam je selitev pomagala, da ste se spremenili?

Ni bila toliko selitev tista, ki me je spremenila, ampak Sveto pismo, ki sem ga začel preučevati z Jehovovimi pričami. Toda še vedno sem s težavo brzdal svojo jezo. Pogosto sem bil razočaran in se počutil ničvrednega. Nato pa sem nekega dne razmišljal o Pregovorih 19:11, kjer piše: »Uvid zadržuje človeka pred jezo in v čast se mu šteje, če spregleda prestopek.« Želel sem si pridobiti takšen uvid, zato sem začel razmišljati, kaj se skriva za našimi čustvi, besedami in dejanji. Postopoma sem postal bolj razumevajoč, bolj potrpežljiv in lažje sem odpuščal.

Nam lahko poveste kak primer?

Nekoč sem nehote prizadel prijatelja in ta me je pred drugimi jezno nadrl. Milo rečeno, počutil sem se ponižanega. Toda spomnil sem se svetopisemskega nasveta, naj nikomur ne vračamo hudega s hudim, in se hitro opravičil. (Rimljanom 12:17) Ko se je prijatelj pomiril, sva se na samem pogovorila in izvedel sem, da ima doma težave. Pobotala sva se. Kasneje mi je podaril čudovit plašč. Kar strese me ob misli, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se na ponižanje odzval tako, kot sem se v preteklosti.

Kaj storite, ko se v družini pojavijo težave?

Z ženo imava 20-letnega sina in tako kakor v drugih družinah se tudi pri nas kdaj glede česa ne strinjamo. Toda Sveto pismo me je veliko naučilo, tudi to, kako pomembno je reči »Oprosti«. Neverjetno je, kako lahko ta beseda, če jo poveš iskreno, prepreči ali umiri prepir.

 NELSON, imate prisrčen nasmeh in ste prijazni. Nekoč pa je v vas gorela jeza, kajne?

Res je! Kot mladenič sem se pridružil politični skupini, ki je nasprotovala vladi. Prav tako sem sovražil nasprotno politično stranko, ki se je potegovala za oblast v mojem okrožju. Da bi se znal bolje pretepati, sem se naučil borilnih veščin, nato pa pretepel vsakogar, ki me je razjezil.

Kaj vas je spodbudilo, da ste se spremenili?

Začel sem preučevati Sveto pismo in udejanjati to, kar uči. Dva svetopisemska stavka sta se še posebej dotaknila mojega srca. Prvi pravi: »Vse torej, kar hočete, da bi ljudje storili vam, storite tudi vi njim.« (Matej 7:12) Drugi pa se glasi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« (Matej 22:39) Opazil sem, da Priče, ki me poučujejo o Svetem pismu, izkazujejo drugim prav takšno ljubezen, ne glede na njihovo rasno ali etnično pripadnost. Želel sem biti takšen kot oni. Očitno mi je to uspelo, saj so bili moji stari znanci osupli in kmalu se me niso več bali.

Ali vam je kdaj spodletelo?

Pred drugimi ne. Toda včasih sem si moral zelo prizadevati, da sem doma brzdal svojo jezo. Nekoč sem se razjezil in udaril svojo ženo, za kar mi je še danes zelo žal. Prijazno mi je odpustila in zato sem postal še bolj odločen nadzorovati svoja čustva.

Rekli ste, da se vas ljudje ne bojijo več. Nam lahko poveste primer?

Da. Nekega dne sem srečal Augusta, pomembnega člana nasprotne politične stranke, ki sem jo prej omenil. Sprva je bil zelo previden. Prisrčno sem ga pozdravil, mu predlagal, da pozabiva na najina nesoglasja, in ga povabil, naj me obišče. Sprejel je povabilo. Bil je tako zelo osupel nad tem, kako sem se spremenil, da je tudi sam začel preučevati Sveto pismo. Sedaj z Augustom nisva le dobra prijatelja, ampak tudi duhovna brata.

Vzroki za spore so zapleteni in različni. Vsak se ne bo pozitivno odzval na to, da si prizadevate za mir. Zato Sveto pismo stvarno svetuje: »Če je mogoče, bodite, kolikor je od vas odvisno, v miru z vsemi ljudmi.« (Rimljanom 12:18)

Ljudje, omenjeni v tem članku, so živ dokaz tega, da modrost, ki jo najdemo v Svetem pismu, zares pomaga. Če ji dovolimo, lahko spremeni celo »močno utrjena« negativna stališča. (2. Korinčanom 10:4) Glede te modrosti v Pregovorih 3:17, 18 piše: »Njene poti so poti prijetnosti in vse njene steze so steze miru. Tistim, ki se je oprimejo, je drevo življenja in tiste, ki se je oklepajo, bodo imeli za srečne.«

Ali si želite, da bi bili srečnejši in miroljubnejši? Ali hrepenite po prijateljstvih, ki se ne končajo, če jih kaj preizkusi? Če da, potem dovolite Svetemu pismu, naj vas vodi. Ne boste razočarani.