ANIL je bil skrajno izčrpan. Sprejel je novo službo, ker mu je obetala prestižnejše življenje in večji zaslužek. Toda sedaj je delal pozno v noč, pa tudi med vikendi, včasih do 80 ur na teden. »Razmere v službi so bile kaotične,« pravi, »in vse odgovornosti so padle name. Rekel sem si: ‚Kam sem prišel? Če ne bom ničesar spremenil, bo z mano konec.‘« Anil je naglo izgoreval.

Izgorelost na delovnem mestu je več kot le utrujenost in presega običajni stres, povezan z vsakodnevnim delom. Znaki izgorelosti so kronična izčrpanost, skrajno nezadovoljstvo in močni občutki nemoči. Človek ponavadi izgubi vsako veselje do dela in motivacijo ter postane manj učinkovit. Raziskave so pokazale, da izgorelost povzroča tudi številne zdravstvene težave, tako čustvene kot fizične.

Kaj privede do izgorelosti? Pogosto je eden od dejavnikov preobremenjenost z delom. Zaradi gospodarskih pritiskov nekateri delodajalci od zaposlenih zahtevajo, da delajo dlje in včasih tudi za manjše plačilo. Zaradi sodobne tehnike so nekateri tudi po delovnem času vpeti v delo, zato se jim zabriše meja med službo in zasebnim življenjem. Pri nekaterih prispeva k izgorelosti strah pred tem, da bi izgubili službo, občutek, da nad svojim delom nimajo nobenega nadzora, ali pa mišljenje, da se jim dogaja krivica. K izgorelosti pripomore tudi to, da posameznik nima jasno postavljenih prioritet ali pa se ne razume s sodelavci.

Izgorelost pa lahko izzove tudi posameznik sam. Nekateri si v želji, da bi imeli uspešno kariero in več denarja, nalagajo vedno več dela. Na takšne se lahko zgrne toliko obveznosti, da so na dobri poti do izgorelosti.

Kako si lahko pomagate, če ste žrtev izgorelosti na delovnem mestu? Res je, da se vam sprememba morda zdi nemogoča, če se čutite ujete v razmere, na katere ne morete vplivati. Kljub temu razmislite o naslednjih štirih korakih, ki so v pomoč pri spoprijemanju z izgorelostjo. Morda boste odkrili, da imate na voljo več opcij, kot si mislite.

Kaj vam je najpomembnejše? Številni bi na vrh svojega seznama najbrž uvrstili družinske odnose in zdravje. Če ste izgoreli, verjetno trpi oboje.

Če si boste določili prioritete, boste lažje sprejeli težke odločitve in presodili, glede česa lahko popustite in glede česa ne. Morda se denimo zavedate, da vas bo delo pripeljalo do izgorelosti, vendar razmišljate, da ne morete zamenjati službe ali delati manj, saj potrebujete denar. Res je, vsakdo potrebuje denar, toda koliko in za kakšno ceno na račun stvari, ki so vam najpomembnejše?

Uprite se pritisku, da bi morali imeti enake prioritete kakor drugi okoli vas. Prioritete vašega delodajalca so verjetno drugačne od vaših. Drugim je morda služba najpomembnejša v življenju, toda to ne pomeni, da mora biti tudi vam.

Da bi zmanjšali stres in pridobili več časa za to, kar vam je res pomembno, lahko razmislite o tem, da bi delali krajši čas oziroma se pogovorili z delodajalcem, da bi vam zmanjšal trenutni obseg dela. Lahko pa tudi pretehtate možnost, da bi zamenjali službo. Kakršno koli odločitev boste sprejeli, se boste verjetno morali prilagoditi spremenjenemu finančnemu stanju in narediti spremembe v načinu življenja. Vendar to ni nemogoče in morda niti ni tako težko, kot si mislite.

Marsikje po svetu potrošniška družba širi miselnost, da je sreča povezana z višino dohodkov in imetjem. Vendar v resnici to ne drži. Poenostavljen življenjski slog lahko prinese več svobode in zadovoljstva. Da bi vam uspelo narediti takšno spremembo, znižajte stroške in varčujte denar. Potrudite se zmanjšati dolgove ali jih v celoti poravnati. O potrebi po spremembi se pogovorite z družinskimi člani in jih prosite za podporo.

Če ste na delovnem mestu preobremenjeni ali se spopadate s katerim drugim trdovratnim problemom, se o tem pogovorite s svojim delodajalcem. Kadar koli je mogoče, mu predstavite rešitve, ki bodo ustrezale tako vam kot njemu. Zagotovite mu, da na svoje delo gledate resno, in pojasnite, v kaj ste pripravljeni privoliti, obenem pa jasno in odločno povejte, kaj za vas ne pride v poštev.

Vnaprej razmislite o morebitnih posledicah in imejte stvarna pričakovanja. Če želite delati krajši čas, bo delodajalec od vas morda pričakoval, da sprejmete manjši dohodek. Poleg tega predvidite še druge možnosti, denimo to, da lahko izgubite službo, zato bodite ustrezno pripravljeni. Ne pozabite, da je več verjetnosti, da boste dobili novo službo, če si jo iščete, medtem ko ste še zaposleni.

Tudi ko sta z delodajalcem prišla do sporazuma, ki ustreza obema, lahko v prihodnosti znova pričakujete pritisk, da sprejmete več dela. Kaj vam lahko pomaga, da ne popustite? To, da se držite dogovorov, ki ste jih sklenili. Tako boste lahko upravičeno prosili delodajalca, naj tudi on tako ravna, k čemur med drugim spada to, da vam ne nalaga dodatnih delovnih obveznosti.

Četudi se na delu ne boste srečevali z večjimi težavami, pa se morda ne boste mogli povsem izogniti stresu, težavnim ljudem in neprijetnim razmeram. Zato si vzemite dovolj časa za počitek in uravnovešeno sprostitev. Ohranite v mislih, da ni treba, da je sprostitev draga, da bi bila za vas in vašo družino osvežujoča.

Posvečajte se dejavnostim in ljudem, ki niso del vašega delovnega okolja, in se ne vrednotite po tem, kaj in koliko delate. Zakaj? V knjigi Your Money or Your Life piše: »To, kdo ste, je daleč pomembnejše od tega, kar delate za denar.« Če sebe in svojo vrednost merite predvsem po delu, ki ga opravljate, potem vam bo težje zmanjšati vlogo, ki jo ima delo v vašem življenju.

Ali res lahko naredite spremembe, ki so potrebne, da se uspešno spoprimete z izgorelostjo? Lahko. Anilu, ki je omenjen na začetku tega članka, je uspelo. Takole pravi: »Poklical sem svojega nekdanjega delodajalca in ga vprašal, ali bi me vzel nazaj. Privolil je. Sprva mi je bilo pred nekdanjimi sodelavci nerodno, saj sem jim v preteklosti govoril, da odhajam ‚na boljše‘. Poleg tega sem sprejel precej nižjo plačo. Vendar sem si pridobil notranji mir, imam pa tudi več časa za družino in druge reči, ki mi zares veliko pomenijo.«