TEMA Z NASLOVNICE
Upanje za brezdomce in reveže
Joe je vojni veteran v Združenih državah Amerike. Zaradi osebnih in družinskih tragedij je kakih 18 let živel kot brezdomec. Nekega leta je začel obiskovati krajevno knjižnico in se tam občasno pogovarjal s knjižničarko. Ti pogovori so mu spremenili življenje.
Martín, mladenič iz Argentine, je občutil duhovno praznino. Zdelo se mu je, da njegovo življenje nima smisla. V iskanju smisla je zapustil dom in nazadnje začel živeti na plaži. Toda namesto da bi našel odgovore, se ga je polastil obup. V solzah je rotil Boga: »Če obstajaš, prosim, pomagaj mi, da te najdem.« In kakšen je bil izid? To bomo videli v nadaljevanju.
LJUDJE postanejo brezdomci iz različnih vzrokov. Nekateri tako kakor Joe doživijo osebne tragedije. Drugi pa se enako kakor Martín preprosto odločijo, da se bodo odpovedali »normalnemu« življenju, saj vidijo v njem le nesmiselno rutino. Spet drugi pa postanejo brezdomci zaradi revščine, naravnih nesreč, nasilja v družini, zlorabe drog ali alkohola, duševnih bolezni, pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj ali pa izgube zaposlitve.
Včasih so menili, da se z brezdomstvom spoprijemajo le v državah v razvoju ali pa v tistih, ki jih je prizadela vojna oziroma gospodarska kriza. Sedaj pa se brezdomstvo »pojavlja kot velik socialni problem v najbolj razvitih državah«, pravi profesor psihologije Paul Toro. * K temu lahko še prispevajo vse večje razlike v dohodkih in neučinkovita vladna politika glede pomoči družinam z nizkimi dohodki.
Mnogi so zaskrbljeni glede jutrišnjega dne. Toda nekaterim je uspelo zmanjšati svoje skrbi s tem, da so preiskali to, kar pravi Sveto pismo glede prihodnosti – o tej temi bomo sedaj na kratko spregovorili. Poleg tega nam lahko Sveto pismo pomaga že danes, saj
so v njem zapisana razumna načela, ki jih lahko uporabimo v življenju. Ta načela nam izboljšajo tako finančno kot čustveno stanje, kar sta Joe in Martín osebno spoznala.SVETO PISMO MU JE SPREMENILO ŽIVLJENJE
»Joe je bil videti inteligenten, olikan in ponižen,« pravi Cindi, ki ga je velikokrat videla v knjižnici, kjer je delala. Cindi je Jehovova priča in dala mu je izvode revij Stražni stolp in Prebudite se!. Povabila ga je tudi na krščanski shod. Na shodu so bili do njega prijazni in spoštljivi, zato je začel shode redno obiskovati. Ko mu je neki Pričevalec iz krščanske občine ponudil tečaj Svetega pisma, ga je sprejel.
Za Joeja je bilo zelo tolažilno to, kar je spoznal. V svojem življenju je začel udejanjati, kar se je naučil iz Svetega pisma, čeprav je moral narediti velike spremembe. Spoznal je na primer, da je življenje darilo od Boga, zato ga moramo spoštovati, kajenje pa omadežuje telo. (Psalm 36:9) Tako je v skladu z načelom iz 2. Korinčanom 7:1 nehal kaditi. Tam namreč piše: »Očistimo [se] vsega, kar skruni meso in duha.« Seveda ta odločitev ni le koristila njegovemu zdravju, ampak mu je tudi privarčevala denar.
Joe si je vzel k srcu svetopisemski nasvet, da moramo po svojih najboljših močeh poskrbeti za svoje gmotne potrebe, zato je začel iskati zaposlitev. * (1. Tesaloničanom 4:11, 12) V Pridigarju 2:24 piše: »Za človeka ni nič boljšega, kakor da jé in pije ter pusti svoji duši uživati v dobrem zaradi svojega truda.« Takšno veselje je tudi rezultat samospoštovanja, saj nas pošteno delo navda z občutkom dostojanstva. Omogoča nam tudi, da pomagamo tem, ki so v stiski. (Efežanom 4:28)
Cindi pravi, da je Joeja krščanska »občina prisrčno sprejela«, saj je videla njegovo iskrenost. »Nekateri so mu pomagali izpolniti prošnjo za primerno nastanitev in druge stvari, do katerih je bil upravičen.« Joe je še naprej napredoval in se sčasoma krstil ter postal Jehovova priča. Sedaj lahko iz lastnih izkušenj spodbuja druge, da si pridobijo Božjo modrost, ki jo najdemo v Svetem pismu. (Pregovori 3:13, 14)
NAŠEL JE SMISEL ŽIVLJENJA
Martín je začel pri 20 letih iskati smisel življenja. »Preiskal sem različne religije in filozofije ter jemal droge,« je rekel, »upal sem, da bom zapolnil praznino, ki sem jo čutil v sebi, a brez uspeha.« Nekaj časa je živel v Kaliforniji, nato pa se je preselil na Havaje. »Mislil sem, da sem našel raj,« se spominja. Toda lepa narava mu ni zapolnila občutka praznine. »Postal sem tako zelo potrt,« še doda, »da sem celo razmišljal o samomoru.« Takrat je prišlo do točke v njegovem življenju, ko je krčevito zajokal in rotil Boga: »Če obstajaš, prosim, pomagaj mi, da te najdem.«
Martín se je spomnil, da je nedavno tega videl tablo, na kateri je pisalo »Kraljestvena dvorana Jehovovih prič«. Odločil se je, da odide tja in se udeleži krščanskega shoda. »Vstopil sem z dolgimi lasmi in brado, na sebi pa sem imel obleko, ki sem jo nosil že nekaj mesecev,« je povedal. »Kljub temu so me prisrčno sprejeli.« Martín je začel preučevati Sveto pismo. Od svojega »doma« na plaži je redno pešačil na mestni trg, da bi tam imel svetopisemski tečaj.
Končno je začel dobivati zadovoljive odgovore na svoja vprašanja. Tako se je osvobodil potrtosti in okusil je srečo, o kateri je govoril Jezus, ko je rekel: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matej 5:3)
Krajani so bili osupli nad spremembami, ki sem jih delal.
Kmalu je postalo očitno, da je Martín spremenil svoj pogled na življenje. Začel je udejanjati ista svetopisemska načela, ki so pomagala prej omenjenemu Joeju, da je prevzel nadzor nad svojim življenjem. Martín je začel bolj skrbeti za svoj videz in Priče so mu pomagali najti zaposlitev in dom. »Prej sem bil poznan kot brezdomec na trgu,« je rekel, »sedaj pa so bili krajani osupli nad spremembami, ki sem jih delal.«
Martín se je kasneje vrnil v Argentino. Tam se je krstil in postal Jehovova priča. Sedaj zelo ceni prednost, da lahko pomaga duhovno lačnim posameznikom najti odgovore na pomembna življenjska vprašanja.
KO BREZDOMSTVA IN REVŠČINE NE BO VEČ
Starodavni Božji služabnik Jeremija je živel v času velike stiske. Krut sovražnik je vdrl v njegovo domovino in mnoge od njegovih sonarodnjakov odpeljal v pregnanstvo in suženjstvo. (Žalostinke 1:3) Čeprav je bilo Jeremiju prizanešeno, je tako rekoč izgubil vse, kar je imel. V bridkosti je molil: »Spomni se moje stiske in mojega brezdomstva.« (Žalostinke 3:19)
Jeremija se kljub trpljenju ni vdal obupu. Zakaj? Kot prvo, vedel je, da ga Jehova Jeremija 1:8) In kot drugo, preučeval je Svete spise, ki govorijo o času, ko revščine in trpljenja ne bo več, nadomestila pa ju bosta pravi mir in varnost. (Psalm 37:10, 11)
ne bo zapustil. (Do teh razmer bo prišlo, vendar ne zaradi človeških prizadevanj. Vzpostavila jih bo popolna vlada, ki se imenuje Božje kraljestvo. (Daniel 7:13, 14) Kralj tega Kraljestva ni nihče drug kot Jezus Kristus, ki je pokazal veliko usmiljenje do revnih, ko je kot človek živel na zemlji. (Luka 7:22; 14:13) Pod njegovo vlado bo »cvetel pravični in miru bo v obilju [...]. Rešil bo revnega, ki kliče na pomoč, pa tudi ubogega in vsakega, ki nima pomočnika. Od zatiranja in nasilja bo odkupil njihovo dušo.« (Psalm 72:7, 12, 14)
Božje kraljestvo je bila osrednja tema Jezusovega poučevanja. (Luka 4:43) Ljudi je celo učil moliti: »Naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Matej 6:9, 10) Kakšno bo življenje na zemlji, ko bo Božje kraljestvo prevzelo popoln nadzor? V Svetem pismu je nekaj privlačnih opisov tega prihodnjega časa. Glede podložnikov Božjega kraljestva denimo pravi:
-
»Zidali bodo hiše in prebivali v njih, zasajali bodo vinograde in jedli njihov sad. Ne bodo zidali, kdo drug pa prebival, ne bodo zasajali, kdo drug pa jedel. [...] Moji izbranci bodo uživali sadove svojih rok.« (Izaija 65:21, 22)
-
»Vsak bo sedel pod svojo trto in pod svojo smokvo, in nihče jih ne bo plašil, kajti usta Jehova nad vojskami so govorila.« (Miha 4:4)
To zanesljivo upanje nam lahko v stiski dvigne duha. Hkrati pa nam svetopisemska načela lahko pomagajo, da imamo že danes smiselno in zadovoljno življenje, tako kot so to osebno spoznali Joe, Martín in mnogi drugi. Prav zares, naš Stvarnik, Bog Jehova, nam zagotavlja: »Kdor [...] me bo poslušal, bo prebival na varnem in ne bo živel v strahu pred nesrečo.« (Pregovori 1:33) Naj se te besede izkažejo za resnične tudi v vašem življenju!
^ odst. 6 Zaradi sporov, nasilja ali preganjanja je bilo na milijone ljudi prisiljenih zapustiti svoj dom. Tako so postali begunci v kaki tuji ali pa celo lastni državi. Ta tema je bila obravnavana v reviji Prebudite se!, 22. januar 2002.
^ odst. 11 Nekateri, ki želijo delati, tega niso zmožni, morda zaradi posebnih potreb, slabega zdravja ali starosti. Bog ne odobrava človeka, ki »noče delati«. (2. Tesaloničanom 3:10)