BIBLIJSKO GLEDIŠČE
Prešuštvo
Ljudje na široko opevajo vrline zakonske zvestobe, vseeno pa prešuštvo še kar naprej povzroča škodo v mnogih družinah.
Kaj je prešuštvo?
KAJ PRAVIJO LJUDJE:
V nekaterih kulturah na zunajzakonsko spolnost, še zlasti kadar jo zagrešijo možje, ne gledajo kot na nekaj napačnega. In za nekatere zakonska zveza ni nekaj trajnega.
KAJ PRAVI SVETO PISMO:
V Svetem pismu se prešuštvo običajno nanaša na prostovoljne spolne odnose, ki jih ima poročena oseba z nekom, ki ni njen zakonec. (Job 24:15; Pregovori 30:20) Prešuštvo je za Boga nekaj ostudnega. V staroveškem Izraelu je bilo kaznovano s smrtjo. (3. Mojzesova 18:20, 22, 29) Jezus je učil, da njegovi sledilci ne smejo prešuštvovati. (Matej 5:27, 28; Luka 18:18–20)
ZAKAJ JE TO POMEMBNO:
Prešuštniki prelomijo slovesno obljubo, ki so jo ob poroki dali svojemu zakoncu. Poleg tega grešijo proti Bogu. (1. Mojzesova 39:7–9) Prešuštvo lahko kruto loči otroke od svojih staršev. In ne samo to, Sveto pismo svari: »Prešuštnikom bo sodil Bog.« (Hebrejcem 13:4)
»Zakonsko zvezo naj spoštujejo vsi in zakonska postelja naj bo neoskrunjena.« (Hebrejcem 13:4)
Ali prešuštvo konča zakonsko zvezo?
KAJ PRAVI SVETO PISMO:
Sveto pismo dopušča poročeni osebi, da konča svojo zakonsko zvezo, če je njen zakonec zagrešil spolno nemoralo. (Matej 19:9) To pomeni, da se ima nedolžen zakonec pravico odločiti, ali bo ostal z nezvestim zakoncem ali pa se bo od njega razvezal. To je osebna odločitev. (Galačanom 6:5)
Po drugi strani pa je zakon v Božjih očeh sveta zveza za vse življenje. (1. Korinčanom 7:39) Bog ne trpi tega, da se kdo želi razvezati iz povsem nepomembnih razlogov, kot denimo, da posameznik enostavno ni zadovoljen s svojim zakoncem. Zato odločitev glede razveze ne bi smeli jemati na lahko. (Malahija 2:16; Matej 19:3–6)
»Jaz pa vam pravim, da vsak, ki se od svoje žene razveže, razen če se zaradi nečistovanja, ženo izpostavlja prešuštvovanju.« (Matej 5:32)
Ali je prešuštvo neodpustljiv greh?
KAJ PRAVI SVETO PISMO:
Ne, ni. Sveto pismo pravi, da je Bog usmiljen do tistih, ki se kesajo in odvrnejo od svojih grehov, tudi prešuštva. (Apostolska dela 3:19; Galačanom 5:19–21) Pravzaprav Biblija govori o moških in ženskah, ki so nehali prešuštvovati in so kasneje postali Božji prijatelji. (1. Korinčanom 6:9–11)
Bog je izkazal usmiljenje Davidu, kralju staroveškega Izraela. David je prešuštvoval z ženo enega od svojih vojaških častnikov. (2. Samuelova 11:2–4) V Bibliji jasno piše, da je bilo »to, kar je storil David, [. . .] nekaj hudega« v Božjih očeh. (2. Samuelova 11:27) David je bil pokaran. Pokesal se je in Bog mu je odpustil. Vseeno pa je moral živeti z žalostnimi posledicami svojih dejanj. (2. Samuelova 12:13, 14) Modri kralj Salomon je kasneje potrdil: »Vsak, ki prešuštvuje [. . .], je nerazsodnega srca.« (Pregovori 6:32)
KAJ LAHKO STORITE:
Če ste zagrešili prešuštvo, morate prositi za odpuščanje Boga in svojega zakonca. (Psalm 51:1–5) Naučite se sovražiti prešuštvo, tako kakor ga sovraži Bog. (Psalm 97:10) Odločno zavračajte pornografijo, fantaziranje o spolnosti, flirtanje oziroma kar koli, zaradi česar bi se lahko začeli spolno zanimati za nekoga, ki ni vaš zakonec. (Matej 5:27, 28; Jakob 1:14, 15)
Če se vam je zakonec izneveril, s tem da je prešuštvoval, bodite prepričani, da Bog razume, kaj čutite. (Malahija 2:13, 14) Prosite ga za nežno tolažbo in vodstvo, in on vas »bo podpiral«. (Psalm 55:22) Če se odločite odpustiti svojemu zakoncu in ohraniti svoj zakon, se bosta morala skupaj z zakoncem zelo potruditi, da bi lahko obnovila zakonsko vez. (Efežanom 4:32)
»Jehova ti je greh odpustil,« je rekel prerok Natan skesanemu Davidu, potem ko je ta prešuštvoval. (2. Samuelova 12:13)