ZA SLEPOTO ali hudo okvaro vida lahko obstajajo različni vzroki, med drugim poškodba ali bolezen. Ti lahko prizadenejo oči, vidni živec ali možgane. Ljudje, ki izgubijo precej vida ali so povsem slepi, se pogosto s tem ne morejo sprijazniti ter občutijo žalost in strah. Toda mnogi se naučijo uspešno spoprijemati s svojimi razmerami in živijo zadovoljno življenje.

Oči so običajno naš glavni vir informacij o svetu, ki nas obkroža. Ko torej človek izgubi vid, se mora bolj zanašati na druge čute – sluh, voh, tip in okus.

Glede na revijo Scientific American je raziskava o nevroplastičnosti odkrila, da so se možgani sposobni »z izkušnjami spreminjati«. Članek dodaja: »Množica dokazov kaže, da se možgani, kadar so prikrajšani za podatke enega od naših čutov, lahko reorganizirajo, zato da bi podprli in okrepili druge čute.« Premislite o naslednjem.

Sluh: Zvoki, od glasu do korakov, nam lahko v mislih naslikajo različne predstave. »Ljudi sem se naučil zapomniti in jih prepoznati po njihovem glasu ali celo po hoji,« pravi Fernando, ki je slep. Juan, ki je prav tako slep, pove: »Slepi razpozna človeka po njegovem glasu.« In podobno kot vsi mi so slepi pozorni na ton glasu, s katerim se lahko izrazijo različna čustva.

Zvoki lahko izostrenemu ušesu slepega človeka veliko povedo tudi o okolju – od tega, v katero smer poteka promet, do tega, kako velika je soba ali kje ležijo ovire.

Voh: Tudi voh je lahko bogat vir informacij, toda ne samo o tem, od kod izvira kak vonj. Na primer, ko slepi hodi po ustaljeni poti, mu njegov čut za voh pomaga v mislih oblikovati zemljevid, na katerem so morda kavarne, restavracije in podobno. Seveda znani zvoki samo še izpopolnijo ta  zemljevid in podobno velja tudi za podrobnosti, pridobljene s tipom.

Tip: »Moje oči so moji prsti,« pravi Francisco. Slepi lahko razpon takšnega »vida« razširi s palico. Manasés, ki se je rodil slep in se je že v otroštvu naučil uporabljati palico, pravi: »Zahvaljujoč svojim drugim čutom, spominu in vzorcem na pločniku, ki jih zaznam s palico, točno vem, kje sem.«

Čut za tip mnogim slepim tudi omogoči, da lahko berejo literaturo, natisnjeno v braillovi pisavi. Danes ni prav nič neobičajnega, da si lahko slepi na različne načine obogatijo duševno in duhovno življenje. Poleg publikacij v braillovi pisavi so jim na voljo tudi avdioposnetki in računalniška tehnika. Vse to jim omogoča, da lahko berejo Sveto pismo in različno literaturo za preučevanje Svetega pisma. *

To duhovno gradivo je vir neizmerne tolažbe in upanja za Paqui in njenega moža,  ki smo ju omenili na začetku. Ta zakonca imata poleg tega tudi podporo velike duhovne družine, krajevne krščanske občine Jehovovih prič. »Sedaj lahko živiva polno in do neke mere neodvisno življenje,« pravi Paqui.

Res, slepota predstavlja poseben izziv. Toda ko se ljudje spoprimejo s tem izzivom in se še naprej veselijo življenja, je to velik dokaz človeške prilagodljivosti in zdržljivosti!