Vi uživate v športu, vaš zakonec pa raje bere. Vi ste natančni in učinkoviti, vaš zakonec pa je dokaj neorganiziran. Vi uživate v druženju z drugimi, vaš zakonec pa ne.

»Enostavno se ne ujameva!« si rečete. »Zakaj nisva tega opazila že med sestajanjem?«

Najverjetneje ste to opazili, vsaj do neke mere. Toda takrat ste verjetno hitro popustili in dobro bi bilo, da bi zdaj, ko ste poročeni, to spretnost obnovili. In ta članek vam bo pri tem pomagal. Toda najprej razmislite o nekaterih dejstvih glede domnevnih neujemanj.

Nekatere razlike so resne. Fant in dekle med sestajanjem predvsem ugotavljata, ali sta za skupaj. Ko se torej med sestajanjem pojavijo resne razlike, se mnogi pari odločijo, da bodo zvezo raje razdrli, kakor pa da bi se nemodro podali v zakon z dvema močnima nasprotjema. Kaj pa lahko rečemo za manj resne razlike – takšne, ki se jim noben zakon ne more ogniti?

Niti dva človeka si nista popolnoma enaka. Zato je povsem normalno, da se zakonca razlikujeta v enem ali več od navedenih področij:

Sprostitev. »Nikoli nisem bila navdušena nad dejavnostmi na prostem,« pravi Anna *, »moj mož pa je že kot otrok plezal po zasneženih gorah in dneve pešačil po goščavi.«

Navade. »Moja žena je lahko pokonci pozno v noč in se zjutraj brez težav zbudi ob peti uri. Sam pa potrebujem sedem do osem ur spanja, sicer postanem tečen,« pravi Brian.

Lastnosti. Morda ste zadržani, medtem ko je vaš zakonec zgovoren. David pravi: »Že od malega nisem govoril o osebnih težavah, moja žena pa prihaja iz družine, kjer so se o vsem odprto pogovarjali.«

Razlike so lahko koristne. »Moj način je morda dober, kar pa še ne pomeni, da je to edini način,« pravi poročena Helena.

Podprita drug drugega. Adam pravi: »Mojo ženo Karen sploh ne zanima šport. Vseeno pa je bila z menoj že na številnih tekmah in celo navijala sva skupaj. Po drugi strani pa ima Karen zelo rada umetnostne muzeje, zato jih skupaj obiščeva in preživiva tam toliko časa, kolikor želi. Po svojih najboljših močeh se skušam zanimati za umetnost, zato ker ji ta veliko pomeni.« (Svetopisemsko načelo: 1. Korinčanom 10:24)

Razširite svoj pogled. Ni rečeno, da je zakončev pogled na stvari napačen samo zato, ker je drugačen od vašega. To je spoznal tudi poročeni Alex. »Vedno sem mislil, da je ravna črta najkrajša pot od točke A do točke B in da so vse druge možnosti slabše,« pravi. »Toda sedaj, ko sem poročen, sem spoznal, da obstaja veliko poti, kako priti od točke A do točke B, in vsak način je učinkovit po svoje.« (Svetopisemsko načelo: 1. Petrovo 5:5)

Bodite stvarni. To, da se s kom ujamete, ne pomeni, da ste si z njim povsem enaki. Nikar torej ne sklenite, da je vaš zakon napaka enostavno zato, ker so nekatere razlike postale očitne. »Veliko ljudi se izgovarja, češ ‚Ljubezen me je zaslepila‘,« piše v knjigi The Case Against Divorce. Toda v knjigi naprej beremo: »Vsak dan, ki ga srečno preživita skupaj, potrjuje, da lahko ljubita drug drugega, in to kljub kakršnim koli prirojenim razlikam.« Skušajta se prenašati med seboj, tudi »če ima kdo razlog za pritožbo«. (Kološanom 3:13)

Poskusite to: Na list papirja napišite, kaj vam je všeč in imate radi pri svojem zakoncu in v čem se ujemata. Zatem napišite, v čem se ne ujemata. Morda boste ugotovili, da razlike niso tako hude, kot si mislite. Seznam bo tudi odkril, kje bi lahko bili bolj strpni ali pa zakonca bolj podprli. »Zelo cenim, kadar se žena prilagodi meni, in vem, da tudi ona zelo ceni, kadar se jaz prilagodim njej,« pravi Kenneth. »Tudi če to pomeni, da se moram kdaj žrtvovati, pa sem takrat, ko vidim, da je srečna, tudi sam srečen.« (Svetopisemsko načelo: Filipljanom 4:5)