Stres je odziv telesa na zahtevno okoliščino. Možgani povzročijo, da telo preplavijo hormoni. Ti povišajo srčni utrip, vplivajo na krvni tlak, pospešijo dihanje in napnejo mišice. Še preden se povsem zaveste, kaj se dogaja, je telo v polni pripravljenosti. Ko stresna okoliščina mine, je telo spet v normalnem stanju.

Stres je povsem naraven odziv, ki omogoča, da smo pripravljeni spoprijeti se z zahtevnimi ali nevarnimi okoliščinami. Ta odziv se začne v možganih. Stres je koristen, kadar nam omogoča, da hitro ukrepamo ali se odzovemo. Določena količina stresa nam lahko pomaga, da dosežemo cilje in da smo bolj uspešni, na primer na preizkusu znanja, razgovoru za službo ali športnem dogodku.

Vendar pa nam dolgotrajen, pretiran ali kroničen stres škoduje. Ko je telo pogosto ali nenehno v polni pripravljenosti, to pusti telesne, čustvene ali duševne posledice. Naše vedenje – tudi to, kako ravnamo z drugimi – se lahko spremeni. Kroničen stres lahko vodi do zlorabe drog ali zdravil in drugih slabih navad. Pripelje lahko celo do depresije, izgoretja ali samomorilskih misli.

Kljub temu da stres ne vpliva na vse ljudi enako, pa je pogosto vzrok za številne bolezni in lahko prizadene skoraj vsak del telesa.