RESNIČNOST:

Zaskrbljenost zajema občutek tesnobe, nemira ali skrbi. Živimo v negotovem svetu, zato lahko vsi občasno trpimo zaradi zaskrbljenosti.

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

Kralj David je napisal: »Doklej naj gojim skrbi v duši svoji, žalost v srcu svojem vse dni?« (Psalm 13:2, Antonin Chraska) Kaj je pomagalo Davidu, da se je spoprijel s skrbmi? Bogu je v molitvi izlil svoje srce in povsem zaupal v njegovo srčno dobrotljivost. (Psalm 13:5; 62:8) Pravzaprav nas Bog vabi, naj preložimo svoje breme nanj. »Zvrnite nanj [na Boga] vse svoje skrbi, ker mu je mar za vas,« piše v 1. Petrovem 5:7.

Pogosto pa lahko zaskrbljenost ublažimo tako, da naredimo kaj določnega. Ko je denimo svetopisemskega pisca Pavla mučila »skrb za vse občine«, se je zelo trudil, da bi potolažil in spodbudil tiste, za katere je bil zaskrbljen. (2. Korinčanom 11:28) V tem pogledu se je njegova skrb izkazala za prednost, saj ga je spodbudila, da je priskrbel potrebno pomoč. Enako lahko velja za nas. Drugačen odziv – otopelost oziroma ravnodušnost – bi odkrival pomanjkanje ljubeče skrbi. (Pregovori 17:17)

»Ne zanimajte se samo zase, ampak tudi za druge.« (Filipljanom 2:4)

RESNIČNOST:

Ljudje so lahko zaskrbljeni zaradi svojih preteklih napačnih dejanj, prihodnosti ali denarja. *

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

Zaskrbljenost zaradi preteklih napačnih dejanj: Nekateri ljudje v prvem stoletju, ki so postali kristjani, so bili predtem izsiljevalci, tatovi, se vdajali pijančevanju in spolni nemorali. (1. Korinčanom 6:9–11) Toda o svoji preteklosti niso premlevali, ampak so spremenili svoje ravnanje in zaupali v veliko usmiljenje, ki jim ga je Bog rade volje izkazal. »Pri tebi [Bogu] je resnično odpuščanje,« piše v Psalmu 130:4.

Negotovost glede jutrišnjega dne: »Nikoli ne bodite zaskrbljeni za naslednji dan, saj bo ta imel svoje skrbi,« je rekel Jezus. (Matej 6:25, 34) Kaj je hotel s tem povedati? Da naj se osredinimo samo na skrbi današnjega dne. Ne povečujmo jih s tem, da razmišljamo še o jutrišnjih skrbeh. To nam lahko zamegli razum in nas vodi do prenagljenih odločitev. Imejmo tudi v mislih, da se lahko mnoge skrbi kasneje izkažejo za neupravičene.

Finančne skrbi: Neki modri mož je nekoč molil: »Ne dajaj mi ne siromaštva ne bogastva.« (Pregovori 30:8) Skušal je biti zadovoljen – to pa je nekaj, kar Bog odobrava. V Hebrejcem 13:5 beremo: »V vašem življenju naj ne bo prostora za ljubezen do denarja, temveč bodite zadovoljni s tem, kar imate. On [Bog] je namreč rekel: ‚Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.‘« Za razliko od denarja, ki lahko propade, in tudi dejansko propade, se Bog nikoli ne izneveri tistim, ki zaupajo vanj in živijo preprosto.

»Nikoli [nisem] videl, da bi bil pravični zapuščen niti da bi njegovi otroci prosili kruha.« (Psalm 37:25)

KAJ PRAVIJO LJUDJE:

»Vstopamo v novo dobo zaskrbljenosti,« je novinarka Harriet Green zapisala v nekem članku, ki je izšel leta 2008 v časopisu The Guardian. Leta 2014 je Patrick O’Connor v časopisu The Wall Street Journal zapisal, da je »pri Američanih stopnja zaskrbljenosti tako visoka kot še nikoli«.

KAJ PRAVI SVETO PISMO:

»Zaskrbljenost človeku tare srce, dobra beseda pa ga razveseljuje.« (Pregovori 12:25) Še posebej »dobro besedo« lahko najdemo v dobri novici o Božjem kraljestvu. (Matej 24:14) To Kraljestvo, ki je Božja vlada, bo kmalu naredilo to, kar sami ne bi nikoli zmogli – odpravilo bo vso zaskrbljenost, s tem da bo odstranilo njene temeljne vzroke, tudi bolezen in smrt! Bog nam bo obrisal »vse solze z oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več«. (Razodetje 21:4)

»Naj vas Bog, ki daje upanje, napolni z vso radostjo in mirom zaradi vašega verovanja.« (Rimljanom 15:13)