Vzdržljiv človek ne obupa, ko naleti na ovire in doživi razočaranja. Za to, da bi si pridobil to lastnost, pa potrebuje izkušnje. Tako kot se otrok ne more naučiti hoditi, ne da bi pri tem včasih padel, se prav tako ne more naučiti, kako biti v življenju uspešen, ne da bi mu pri tem občasno spodletelo.

Nekateri otroci zaradi težav, neuspeha ali kritike izgubijo voljo. Drugi povsem obupajo. Toda razumeti morajo naslednja dejstva:

• Vsem občasno spodleti. (Jakob 3:2)

• Vsi doživljamo težave. (Pridigar 9:11)

• Če nas drugi opozorijo na naše napake, je to priložnost, da se izboljšamo. (Pregovori 9:9)

Vzdržljivost bo vašemu otroku pomagala, da se bo samozavestno spoprijemal z izzivi v življenju.

Ko mu spodleti.

SVETOPISEMSKO NAČELO: »Tudi če pravični pade sedemkrat, zopet vstane.« (Pregovori 24:16)

Otroku pomagajte, da bo na težave gledal pravilno. Kaj bi storil, če bi na primer padel na šolskem preizkusu znanja? Morda bi obupal in rekel: Ničesar ne naredim prav!

Otroka učite vzdržljivosti tako, da mu pomagate ugotoviti, kako bi se lahko izboljšal. Tako bo rešil težavo in ne bo potrt.

Izogibajte se temu, da bi reševali otrokove težave. Pomagajte mu, da bo sam našel rešitev. Morda ga lahko vprašate: »Kaj lahko narediš, da bi bolje razumel snov, ki se jo učite?«

Ko se zgodi kaj slabega.

SVETOPISEMSKO NAČELO: »Ne veste, kaj bo z vami jutri.« (Jakob 4:14)

Življenje je nepredvidljivo. Človek, ki je danes bogat, lahko jutri ostane brez vsega; človek, ki je danes zdrav, lahko jutri zboli. V Svetem pismu piše, da »hitrim ni zagotovljena zmaga v teku, ne junakom zmaga v boju,« saj »vsakega od njih doletijo nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času«. (Pridigar 9:11)

 Prav je, da kot starši naredite vse, kar lahko, da bi otroka zaščitili pred nevarnostjo. Dejstvo pa je, da otroka ne morete zaščititi pred vsemi življenjskimi nevarnostmi.

Vaš otrok morda še ni dovolj star, da bi vedel, kako je izgubiti službo ali imeti finančne težave. Kljub temu pa mu lahko pomagate, da se bo spoprijel z drugimi težkimi okoliščinami – na primer z izgubo prijatelja ali smrtjo družinskega člana. *

Ko dobi konstruktivno kritiko.

SVETOPISEMSKO NAČELO: »Poslušaj nasvet [. . .], da boš moder v prihodnosti.« (Pregovori 19:20)

Namen konstruktivne kritike ni ustrahovati otroka, ampak mu pomagati, da se v čem izboljša.

Ko svojega otroka naučite, da sprejme opomin, sebi in njemu prihranite mnogo bolečin. John, ki je tudi sam oče, pravi: »Če vedno popravljamo to, kar otroci naredijo narobe, se iz napak ne bodo nikoli nič naučili. V življenju bodo imeli vse več težav in kot starši jih bomo morali stalno reševati. To pa bo grenilo življenje nam in otrokom.«

Kako lahko svojemu otroku pomagate, da bi mu konstruktivna kritika koristila? Ko jo otrok dobi – bodisi v šoli ali kje drugje – ne govorite, da je kritika neupravičena. Lahko ga vprašate:

• Kaj misliš, zakaj si bil opomnjen?

• Kako se lahko izboljšaš?

• Kaj boš naslednjič naredil v takšni okoliščini?

Ne pozabite, da bo konstruktivna kritika vašemu otroku pomagala zdaj in tudi, ko bo odrasel.