DOLGO se je menilo, da arktične čigre na svojem potovanju od Arktike do Antarktike in nazaj preletijo okoli 35.000 kilometrov. Toda nedavne raziskave so pokazale, da te ptice preletijo veliko več.

Na nekaj čiger so namestili majhne sledilne naprave, imenovane geolokatorji. Te naprave, ki tehtajo približno toliko kot sponka za papir, so pokazale, da so nekatere čigre v obe smeri skupaj preletele povprečno 90.000 kilometrov, kar je najdaljša znana selitvena pot kake živali. Neka čigra je preletela skoraj 96.000 kilometrov! Zakaj so ti novi podatki drugačni?

Ne glede na to, kje so arktične čigre začele svojo selitveno pot, niso letele po najkrajši poti. Kot je prikazano na sliki, je njihova običajna pot čez Atlantski ocean potekala v obliki črke S. Zakaj? Ptice si enostavno pomagajo s prevladujočo smerjo vetrov.

Čigre v svoji življenjski dobi, ki je dolga približno 30 let, lahko prepotujejo tudi precej več kot 2,4 milijona kilometrov. To je enako, kot če bi tri- do štirikrat prepotovali pot do Lune in nazaj! Eden od raziskovalcev je rekel: »To je osupljiv dosežek za ptico, ki tehta le nekaj več kot 100 gramov.« In ne samo to, arktična čigra izkusi poletje na obeh polih, zato »preživi na dnevni svetlobi več časa kot vsa druga zemeljska bitja,« piše v knjigi Od pola do pola.