Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

INTERVJU | RAJESH KALARIA

Raziskovalec možganov pojasnjuje, zakaj verjame v Boga

Raziskovalec možganov pojasnjuje, zakaj verjame v Boga

PROFESOR Rajesh Kalaria z angleške univerze Newcastle že več kot 40 let proučuje človeške možgane. Nekoč je verjel v evolucijo. Kasneje pa je svoje poglede spremenil. Za Prebudite se! smo se z njim pogovarjali o njegovem delu in o tem, zakaj verjame v Boga.

Prosimo, povejte nam kaj o svojih verskih koreninah.

Oče se je rodil v Indiji, mama, prav tako Indijka, pa se je rodila v Ugandi. V njunem življenju so pomembno vlogo imeli hindujski običaji. Sem drugi od treh otrok. Živeli smo v Nairobiju v Keniji. Okrog nas so živeli tudi mnogi drugi hindujci.

Kaj vam je vzbudilo zanimanje za znanost?

Vedno so me zanimale živali, in pogosto sem s prijatelji šel na pohode v naravo ter taborit, da bi opazoval osupljivi živalski svet. Najprej sem želel postati veterinarski kirurg. Toda ko sem končal višjo strokovno šolo v Nairobiju, sem šel v Anglijo in tam na londonski univerzi študiral patologijo. Pozneje sem se specializiral za raziskovanje človeških možganov.

Ali je vaš študij vplival na vaše verske poglede?

Je. Bolj ko sem preučeval znanost, težje mi je bilo verjeti v hindujsko mitologijo in običaje, kot je čaščenje živali in podob.

Zakaj ste sprejeli nauk o evoluciji?

Ko sem bil mlajši, so mnogi okrog mene verjeli, da se je evolucija človeka začela v Afriki, in o tem smo se pogosto pogovarjali v šoli. Poleg tega so nam učitelji in profesorji na univerzi dajali vtis, da vsi ugledni znanstveniki verjamejo v evolucijo.

Čez čas ste ponovno razmislili o nastanku življenja. Zakaj?

Že nekaj let sem študiral biologijo in anatomijo, ko je k meni pristopil sošolec in mi povedal, kaj se je o Svetem pismu naučil od Jehovovih prič. Postal sem radoveden. Zato sem se udeležil zbora, ki so ga Priče imele v dvorani naše šole v Nairobiju. Kasneje sta mi dva misijonarja Jehovovih prič pojasnila nekaj svetopisemskih naukov. Njuna vera v Velikega oblikovalca, ki ima odgovore na pomembna življenjska vprašanja, se mi ni zdela kot mitologija. Zdela se mi je razumna, zato me je pritegnila.

Ali vas je medicinsko znanje oviralo pri tem, da bi verjeli v ustvaritev?

Ravno nasprotno! Med študijem anatomije sem videl, kako dobro zasnovana in kompleksna so živa bitja. Pripisovati takšno izjemno dovršenost nevodenemu procesu se mi ni več zdelo razumno.

Ali nam lahko poveste kak zgled tega?

Človeške možgane raziskujem že od zgodnjih sedemdesetih let prejšnjega stoletja in njihova izjemnost me še vedno osuplja. Možgani so sedež misli in spomina ter nadzorni center mnogih telesnih funkcij. So tudi središče naših mnogih čutil in interpretirajo informacije, ki prihajajo bodisi od zunaj ali od znotraj našega telesa.

Delovanje naših možganov, kakršno poznamo, je predvsem rezultat kompleksnih kemičnih procesov in zapletene mreže nevronov oziroma glavnih možganskih celic. Človeške možgane sestavlja milijarde nevronov, ki med seboj komunicirajo po dolgih vlaknih, imenovanih aksoni. Iz teh lahko en sam nevron naredi na tisoče povezav z drugimi nevroni po povezovalnih vlaknih, imenovanih dendriti. Zaradi tega je povezav v možganih izjemno veliko! Poleg tega ta goščava nevronov in dendritov ni kaotična, ampak je natančno urejena. Je osupljiva mojstrovina.

Lahko, prosimo, pojasnite.

Povezava nevronov zelo natančno napreduje med dojenčkovim razvojem v maternici pa tudi po porodu. Nevroni pošiljajo vlakna do drugih nevronov, ki so lahko oddaljeni tudi nekaj centimetrov, kar je na celični ravni ogromna razdalja. Mimogrede, cilj vlakna morda ni le določen nevron, ampak točno določen del tega nevrona.

Novo vlakno, ki raste iz nevrona, vodijo kemični kažipoti, ki mu govorijo, kdaj naj se ustavi, gre naprej ali se obrne, dokler ne doseže svojega cilja. Brez jasnih navodil bi rastoča vlakna hitro zašla. Ves proces je čudovito voden, in to že z navodili, ki so zapisana v našem DNK-ju.

Dejstvo pa je, da še zdaleč ne razumemo povsem, kako se možgani razvijajo, kako delujejo ter kako oblikujejo spomine, čustva in misli. Mene že to, da možgani delujejo – da ne govorimo, kako dobro delujejo in kako čudovito se razvijajo – usmerja k umu, ki je daleč višji od našega.

Zakaj ste postali Jehovova priča?

Priče so mi pokazale dokaze za to, da je Sveto pismo Božja Beseda. Na primer: Sveto pismo ni znanstvena knjiga, toda ko govori o stvareh, ki se tičejo znanosti, je dosledno točno. Poleg tega vsebuje natančne prerokbe. In tistim, ki udejanjajo v njem zapisane nauke, pomaga izboljšati življenje. Dokaz tega je moje življenje. Odkar sem leta 1973 postal Jehovova priča, je Sveto pismo moj vodnik. In od takrat imam zares zadovoljno in smiselno življenje.