»Noben element ni za življenje tako pomemben, kot je ogljik,« piše v knjigi Nature’s Building Blocks. Ogljiku njegove edinstvene značilnosti omogočajo, da se njegovi atomi vežejo med seboj in z atomi mnogih drugih kemičnih elementov, pri čemer nastane na milijone spojin; mnoge od teh spojin še vedno odkrivajo oziroma jih sintetizirajo.

Kot kažejo primeri v nadaljevanju, se lahko ogljikovi atomi združijo v različne oblike, tudi v verige, piramide, obroče, plasti in cevke. Ogljik je zares čudežen element!

DIAMANT

Ogljikovi atomi tvorijo piramide oziroma tetraedre, zato je za njihovo zgradbo značilna izjemna trdost in tako je diamant najtrša znana snov, ki se jo najde v naravi. Popoln diamant je pravzaprav ena sama molekula ogljikovih atomov.

GRAFIT

Tesno povezani ogljikovi atomi so razporejeni v rahlo povezane plasti in te lahko drsijo druga z druge kakor listi s kupa papirja. Zaradi teh značilnosti je grafit odlično mazivo, pa tudi ključna sestavina svinčnikov. *

GRAFEN

Tvori ga ena sama plast ogljikovih atomov, ki so razporejeni v mrežo pravilnih šestkotnikov. Grafen ima velikokrat večjo natezno trdnost od jekla. Manjšo količino grafena v eni ali več plasteh lahko vsebuje tudi sled svinčnika.

 FULERENI

Te votle molekule ogljika imajo lahko obliko mikroskopsko majhnih kroglic in cevk, ki se imenujejo nanocevke. Merijo se v nanometrih oziroma v milijardinkah metra.

ŽIVI ORGANIZMI

Ogljik, element, ki se nahaja v ogljikovih hidratih, maščobah in aminokislinah, je sestavni del mnogih celic v rastlinah, živalih in ljudeh.