1., 2. Zakaj nas je Jehova ustvaril tako, da smo veseli, ko dajemo?

 JEHOVA je ljudi ustvaril tako, da smo bolj veseli, ko dajemo, kot pa, ko prejemamo. (Apd. 20:35) Ali to pomeni, da nismo veseli, ko kaj dobimo? Ne. Vsi vemo, da se dobro počutimo, ko dobimo kakšno darilo. Kljub temu smo še bolj srečni, ko mi dajemo drugim. In to, da nas je Jehova tako ustvaril, nam koristi. Zakaj lahko to rečemo?

² Ker nas je Jehova ustvaril na tak način, nam je dovolil, da sami vplivamo na svojo srečo. Če iščemo priložnosti, da dajemo, smo lahko še bolj srečni. Ali ni to čudovito? (Ps. 139:14)

3. Zakaj je Jehova opisan kot »srečen Bog«?

³ Sveto pismo nam zagotavlja, da dajanje osrečuje. Zato ni nič čudnega, da je Jehova v tej knjigi opisan kot »srečen Bog«. (1. Tim. 1:11) On je bil prvi, ki je nekaj dal drugim, in nihče ne daje več, kot daje on. Apostol Pavel je napisal: »Po njegovi zaslugi živimo, se gibamo in obstajamo.« (Apd. 17:28) Res, »vsak dober dar in vsako popolno darilo« prihaja od Jehova. (Jak. 1:17)

4. Kako smo lahko še bolj veseli?

⁴ Vsi si verjetno želimo občutiti še več veselja, ki izvira iz dajanja. To nam lahko uspe, če posnemamo Jehovovo radodarnost. (Efež. 5:1) V tem članku bomo pregledali njegov zgled. Videli pa bomo tudi, kaj lahko storimo, če imamo občutek, da drugi ne cenijo tega, kar  naredimo za njih. To nas bo spodbudilo, da bomo še naprej dajali in tako postali še bolj veseli.

POSNEMAJ JEHOVOVO RADODARNOST

5. Naštej nekaj stvari, ki nam jih daje Jehova.

⁵ Kako Jehova kaže radodarnost? Poglejmo nekaj primerov. Za nas skrbi v materialnem pogledu. To ne pomeni, da imamo luksuzno življenje, imamo pa vse, kar potrebujemo. Jehova na primer skrbi, da imamo hrano, obleko in streho nad glavo. (Ps. 4:8; Mat. 6:31–33; 1. Tim. 6:6–8) Ampak ali za nas skrbi samo iz občutka dolžnosti? Sploh ne. Zakaj potem dela vse to?

6. Kaj se naučimo iz Mateja 6:25, 26?

⁶ Jehova za naše fizične potrebe skrbi zato, ker nas ima rad. Razmislimo o Jezusovih besedah, zapisanih v Mateju 6:25, 26. (Beri.) Jezus je tukaj omenil stvarstvo. Glede ptic je rekel: »Ne sejejo, ne žanjejo in ne spravljajo v žitnice.« Bodi pozoren, kaj je rekel zatem: »Pa vendar jih vaš nebeški Oče hrani.« Nato je vprašal: »Ali niste vi vredni več od njih?« Kaj je bistvo? Za Jehova so njegovi zvesti častilci veliko bolj dragoceni od živali. Če Jehova skrbi za potrebe živali, potem smo lahko prepričani, da bo skrbel tudi za nas. Je kot ljubeč oče, ki iz ljubezni skrbi za svojo družino. (Ps. 145:16; Mat. 6:32)

7. Omeni en način, kako lahko posnemamo Jehovovo radodarnost. (Glej tudi slike.)

⁷ Tako kot Jehova lahko tudi mi iz ljubezni drugim pomagamo v materialnem pogledu. Ali na primer veš za sovernika, ki bi potreboval hrano ali oblačila? Jehova lahko uporabi tebe, da mu priskrbi tisto, kar potrebuje. Božje ljudstvo je še posebej znano po tem, da kaže radodarnost, ko pride do kakšne nesreče. Na primer, med pandemijo covida-19 so bratje in sestre z veseljem drugim priskrbeli hrano, oblačila in druge stvari, ki so jih potrebovali. Mnogi so radodarno prispevali za vsesvetovno delo in tako pomagali bratom in sestram po vsem svetu. K srcu so si vzeli besede iz Hebrejcem 13:16: »Ne pozabite delati dobrega in z drugimi deliti tega, kar imate, ker so takšne žrtve Bogu všeč.«

8. Kako vse nam koristi Jehovova moč? (Filipljanom 2:13)

 ⁸ Jehova nam daje moč. Ima neomejeno moč in jo z veseljem daje svojim zvestim služabnikom. (Beri Filipljanom 2:13.) Ali si že kdaj molil za moč, da bi se uprl skušnjavi ali da bi zdržal težko preizkušnjo? Mogoče si kdaj enostavno molil samo za to, da bi zdržal tisti dan. Ko je Jehova odgovoril na tvoje molitve, si se verjetno strinjal z apostolom Pavlom, ki je napisal: »Z vsem se lahko spoprimem zaradi njega, ki mi daje moč.« (Fil. 4:13)

9. Kako lahko posnemamo Jehova v tem, da radodarno uporablja svojo moč? (Glej tudi sliko.)

⁹ Čeprav smo nepopolni ljudje, lahko posnemamo Jehova v tem, da radodarno daje svojo moč. Čeprav drugim ne moremo dobesedno dati moči oziroma energije, lahko svojo moč uporabimo v njihovo korist. Mogoče lahko za starejšega ali bolnega sokristjana gremo po opravkih ali zanj naredimo kakšna hišna opravila. Če nam okoliščine dovoljujejo, se lahko damo na razpolago, da pomagamo pri čiščenju in vzdrževanju kraljestvene dvorane. Ko tako uporabljamo svojo moč, koristimo drugim, ki častijo Jehova.

10. Kako lahko drugim pomagaš s svojimi besedami?

¹⁰ Ne pozabi, da imajo tudi besede moč. Ali se lahko spomniš koga, ki bi mu koristila iskrena pohvala, ali koga, ki potrebuje tolažbo? Zakaj ne bi prevzel pobude in mu namenil nekaj spodbudnih besed? Lahko ga obiščeš, ga pokličeš ali pa mu pošlješ kartico, e-mail ali SMS. Ne obremenjuj se preveč s tem, kaj boš rekel. Nekaj preprostih besed iz srca je lahko točno to, kar tvoj sovernik potrebuje, da še en dan ostane zvest Jehovu ali da se počuti boljše. (Preg. 12:25; Efež. 4:29)

11. Kako Jehova drugim daje svojo modrost?

¹¹ Jehova nam daje modrost. Učenec Jakob je napisal: »Če torej komu od vas manjka modrosti, naj vztrajno prosi Boga, pa jo bo dobil, saj on velikodušno daje vsem, in to ne da bi iskal napake.« (Jak. 1:5, op.) Kot pokažejo te besede, Jehova modrosti ne zadržuje zase, ampak jo radodarno daje drugim. Bodi tudi pozoren, da to dela, »ne da bi iskal napake« oziroma »brez očitanja«. Ne želi, da bi se slabo počutili, ko ga prosimo za vodstvo. Pravzaprav nas k temu spodbuja. (Preg. 2:1–6)

12. Katere priložnosti imamo, da z drugimi delimo svoje znanje?

 ¹² Kaj pa mi? Ali lahko posnemamo Jehova in z drugimi delimo to, kar vemo? (Ps. 32:8) Jehovovi služabniki imajo veliko priložnosti, da z drugimi delijo svoje znanje. Na primer, nove pogosto usposabljamo za oznanjevanje. Starešine potrpežljivo pomagajo strežnim služabnikom in drugim krščenim bratom, da se naučijo opravljati naloge v občini. Tisti, ki imajo izkušnje v gradnji in vzdrževanju, pa v tem delu usposabljajo manj izkušene, da lahko pomagajo pri teokratičnih gradbenih projektih.

13. Kako lahko posnemamo Jehova v tem, na kakšen način z drugimi deli svojo modrost?

¹³ Ko usposabljaš druge, skušaj posnemati Jehova. On svojo modrost daje velikodušno. Podobno tudi mi svoje znanje in izkušnje z veseljem delimo z drugimi. Znanja ne zadržujemo zase, ker bi se bali, da nas bo tisti, ki ga usposabljamo, čez čas zamenjal. Niti si ne mislimo: Mene ni nihče šolal. Naj se tudi on nauči sam! Za takšno stališče ni prostora med Jehovovim ljudstvom. Tistim, ki jih šolamo, nismo pripravljeni dati samo svojega znanja, ampak »tudi svoje življenje«. (1. Tes. 2:8) Upamo, »da bodo ti potem ustrezno usposobljeni poučevati druge«. (2. Tim. 2:1, 2) Če z drugimi velikodušno delimo svoje znanje, bomo vsi še modrejši in srečnejši.

ČE SE TI ZDI, DA DRUGI NE CENIJO TEGA, KAR NAREDIŠ ZA NJIH

14. Kako se večina odzove na našo radodarnost?

¹⁴ Ko smo radodarni, še posebej do bratov in sester, nam za to pogosto izrazijo hvaležnost. Mogoče nam pošljejo zahvalno kartico ali pa nam kako drugače povejo, da cenijo to, kar smo naredili zanje. (Kol. 3:15) Takrat smo še bolj veseli.

15. Kaj bi morali imeti v mislih, če nam kdo ne pokaže hvaležnosti?

¹⁵ Ampak včasih se zgodi, da nam kdo ne pokaže hvaležnosti. Mogoče smo mu namenili svoj čas, energijo ali denar in se sprašujemo, ali mu je to sploh kaj pomenilo. Kaj nam lahko v takem primeru pomaga, da ne izgubimo veselja ali postanemo zagrenjeni? Spomnimo se besed tematskega stavka tega članka – Apostolska dela 20:35. Naša sreča ni odvisna od tega, kako se drugi odzovejo na to, kar smo naredili. Tudi če je videti, da nam niso hvaležni, lahko v dajanju še vedno najdemo veselje. Kako? Poglejmo nekaj načinov.

16. Na kaj bi se morali osredotočati, ko dajemo?

¹⁶ Osredotoči se na to, da posnemaš Jehova. On ljudem daje veliko dobrega ne glede na to, ali to cenijo ali ne. (Mat. 5:43–48) Obljublja nam, da bo naša »nagrada velika«, če bomo tudi mi delali dobro, »ne da bi pričakovali vračilo«. (Luk. 6:35) »Vračilo« bi lahko zajemalo tudi izraz hvaležnosti. Ne glede na to, ali ga dobimo ali ne, nas Jehova vedno nagradi, če drugim delamo dobro in jim z veseljem dajemo. (Preg. 19:17; 2. Kor. 9:7)

17. Kako lahko pri dajanju ohranimo pravo stališče? (Luka 14:12–14)

¹⁷ Pri tem, da ohranimo pravo stališče, ko dajemo, nam lahko pomaga načelo iz Luka 14:12–14. (Beri.) Nič ni narobe, če smo gostoljubni ali radodarni  do tistih, ki nam lahko to povrnejo. Kaj pa, če pri sebi opazimo, da dajemo vsaj delno zato, ker upamo, da bomo nekaj dobili nazaj? Potem je dobro, da upoštevamo Jezusov predlog. Gostoljubnost lahko izkažemo nekomu, za katerega vemo, da nam ne more z ničimer povrniti. Takrat bomo veseli, ker bomo posnemali Jehova. Isto stališče nam bo pomagalo, da bomo ohranili veselje, ko nam drugi ne pokažejo hvaležnosti.

18. Česa ne bi smeli delati in zakaj?

¹⁸ Ne sodi motivov drugih. (1. Kor. 13:7) Če nam drugi ne izrazijo hvaležnosti, se lahko vprašamo: Ali so res nehvaležni ali pa so se nam samo pozabili zahvaliti? Mogoče obstaja še kakšen drug razlog, zakaj se niso odzvali tako, kot smo upali, da se bodo. Nekateri so zelo hvaležni, ampak jim je to težko povedati. Mogoče jih je sram, ker so bili deležni pomoči, še posebej če so bili v preteklosti oni tisti, ki so pomagali drugim. Če imamo brate in sestre res radi, ne bomo o njih negativno razmišljali in jim bomo še naprej z veseljem dajali. (Efež. 4:2)

19., 20. Zakaj je pomembno, da smo potrpežljivi, ko dajemo drugim? (Glej tudi slike.)

¹⁹ Bodi potrpežljiv. Modri kralj Salomon je glede radodarnosti napisal: »Meči svoj kruh po vodi, saj ga boš čez mnogo dni spet našel.« (Prid. 11:1) Kot pokažejo te besede, se mogoče nekateri na našo velikodušnost odzovejo šele »čez mnogo dni«. Razmisli o doživetju, iz katerega se to vidi.

²⁰ Pred leti je žena nekega okrajnega nadzornika poslala prisrčno pismo sestri, ki se je pred kratkim krstila, in jo spodbudila, naj ostane zvesta. Čez približno osem let ji je sestra v odgovor napisala pismo. V njem je pisalo: »Enostavno sem ti morala napisati to pismo in  ti povedati, kako si mi v vseh teh letih pomagala, ne da bi se tega sploh zavedala.« Napisala je še: »Tvoje besede so bile zelo prijazne, ampak najbolj se me je dotaknil svetopisemski stavek, ki si ga omenila. Tega stavka nisem nikoli pozabila.« a Zatem ko je pojasnila, kakšne težave je vse doživela, je rekla: »Včasih sem si želela kar obupati. Želela sem pustiti resnico, tako da ne bi imela nobenih odgovornosti več. Ampak vedno sem se spomnila stavka, ki si mi ga napisala. To mi je pomagalo, [...] da sem vztrajala.« Dodala je še: »V vseh teh osmih letih ni nobena druga stvar imela name tako močnega vpliva.« Lahko si samo predstavljamo, kako vesela je bila žena okrajnega nadzornika, ko je po »mnogo dneh« dobila to pismo! Tudi nam se lahko zgodi kaj podobnega. Mogoče se nam bo kdo za to, kar smo naredili zanj, zahvalil šele za tem, ko bo preteklo veliko časa.

21. Zakaj si odločen posnemati Jehovovo velikodušnost?

²¹ Kot smo omenili, nas je Jehova ustvaril s posebno sposobnostjo. Čeprav smo veseli, ko kaj dobimo, smo še bolj veseli, ko mi kaj damo drugim. Zadovoljni smo, ko lahko pomagamo sovernikom. Razveseli nas, ko nam povejo, da so nam za naša dejanja hvaležni. Ampak tudi če tega ne naredijo, smo veseli, ker vemo, da smo storili pravo stvar. Nikoli ne pozabi, da ti »Jehova lahko da veliko več od tega«, kar ti daješ drugim. (2. krn. 25:9) Njegova nagrada bo vedno večja, kot si lahko predstavljaš! In nič ti ne more prinesti večjega veselja kot to, da te nagradi sam Jehova. Zato bodi še naprej odločen, da posnemaš svojega radodarnega nebeškega Očeta.