1., 2. a) Iz česa je razvidno, da si ljudje zelo prizadevajo doseči svobodo? b) Do česa privedejo takšna prizadevanja?

DANES se veliko govori o enakopravnosti in svobodi. Ljudje se v številnih delih sveta želijo osvoboditi zatiranja, diskriminacije in revščine. Drugi zahtevajo svobodo govora, izbire in odločanja. Videti je, da ljudje vsepovsod hrepenijo po tem, da bi lahko delali to, kar želijo, in živeli tako, kot želijo.

² Vendar pa je zadovoljiti takšne želje nekaj povsem drugega. Na družbenem oziroma političnem področju se številni zatečejo k protestom, demonstracijam, uporom in celo revolucijam. Toda ali vse to prinese željene rezultate? Ravno nasprotno, pogosto privede do tragedij in izgube življenja. Vse to znova potrjuje resničnost tega, kar je opazil in po navdihnjenju zapisal kralj Salomon: »Človek gospoduje človeku v njegovo nesrečo.« (Prid. 8:9)

3. Kaj lahko storimo, da bi dosegli resnično srečo in zadovoljstvo?

³ Krščanski učenec Jakob je poudaril, kaj nam lahko pomaga doseči resnično srečo in zadovoljstvo. Napisal je: »Kdor pa pozorno gleda v popolno postavo svobode in v njej vztraja, ta človek bo srečen, ker jo izpolnjuje.« (Jak. 1:25) Jehova, ki je priskrbel to popolno postavo, najbolje ve, kaj ljudje potrebujemo, da bi bili popolnoma srečni  in zadovoljni. Prvima dvema človekoma je dal vse, kar sta potrebovala, da bi bila srečna – tudi resnično svobodo.

4. Kakšno svobodo sta uživala Adam in Eva? (Glej sliko pri naslovu.)

⁴ Ob branju prvih dveh poglavij iz 1. Mojzesove knjige z lahkoto spoznamo, da sta Adam in Eva uživala svobodo, o kateri lahko ljudje danes le sanjamo – nista živela v pomanjkanju, ničesar ju ni bilo strah in nihče ju ni zatiral. Življenje prvega človeškega para je bilo popolnoma brez skrbi glede hrane, dela, bolezni in smrti. (1. Mojz. 1:27–29; 2:8, 9, 15) Ali to pomeni, da je bila svoboda, ki sta jo imela Adam in Eva, absolutna? Poglejmo.

5. Kaj je nujno, da lahko ljudje uživajo svobodo, čeprav mnogi menijo drugače?

⁵ Številni ljudje danes menijo, da je človek resnično svoboden le, če lahko počne vse, kar želi, ne glede na posledice. The World Book Encyclopedia svobodo definira kot »zmožnost, da posameznik sprejme odločitve in jih izpelje«. Vendar dodaja: »Ljudje so s pravnega vidika svobodni, kadar jim družba ne nalaga nobenih nepravičnih, nepotrebnih niti nerazumnih omejitev.« To pomeni, da so določene omejitve pravzaprav nujne, zato da ima lahko vsak v družbi koristi od dane svobode. Zato se postavlja vprašanje: »Kdo ima pravico določiti, katere omejitve so pravične, potrebne in razumne?«

6. a) Zakaj je Jehova edini, ki ima absolutno svobodo? b) Katero svobodo lahko imamo ljudje in zakaj?

⁶ Kadar govorimo o svobodi, bi morali imeti v mislih, da je Bog Jehova edini, ki ima to, čemur lahko rečemo absolutna in neomejena svoboda. Zakaj? Ker je stvarnik vsega in vsemogočni vrhovni vladar vesolja. (1. Tim. 1:17; Raz. 4:11) Spomni se čudovitih besed kralja Davida, s katerimi je opisal edinstven in vzvišen položaj, ki ga ima samo Jehova. (Beri 1. kroniška 29:11, 12.) Zato imajo vsa stvarjenja v nebesih in na zemlji le relativno svobodo. Priznati morajo, da ima Bog Jehova absolutno oblast določati omejitve, ki so po njegovih merilih pravične, potrebne in razumne. Bog Jehova je pravzaprav ljudem že od samega začetka določil omejitve.

7. Navedi nekatera povsem naravna početja, ki prispevajo k posameznikovi sreči.

⁷ Čeprav sta Adam in Eva imela veliko svobode, so jima bile vseeno določene omejitve. Nekatere so bile povsem naravne, toda še vedno so bile omejitve. Na primer, naša prastarša sta vedela, da morata dihati, jesti, spati in tako naprej, če želita živeti. Ali sta menila, da sta zaradi tega prikrajšana za svobodo? Ne, saj je Jehova poskrbel, da sta tudi pri takšnih rutinskih početjih lahko občutila veselje in zadovoljstvo. (Ps. 104:14, 15; Prid. 3:12, 13) Le komu ni v veselje vdihniti poživljajoč svež zrak, jesti najljubšo hrano in se zbuditi po dobro prespani noči? Z veseljem delamo vse te nujne stvari in nimamo občutka, da bi nas omejevale ali obremenjevale. Adam in Eva sta se brez dvoma počutila enako.

8. Katero izrecno zapoved je dal Bog našima prastaršema in s katerim namenom?

⁸ Jehova je Adamu in Evi izrecno zapovedal, naj napolnita zemljo in zanjo skrbita. (1. Mojz. 1:28) Ali ju je ta zapoved nekako oropala svobode? Seveda  ne! Dana je bila zato, da bi ljudje lahko sodelovali v Stvarnikovem namenu – celotno zemljo spremeniti v rajski dom, v katerem bi večno živeli popolni ljudje. (Iza. 45:18) Danes to, da se kdo odloči ostati samski oziroma da se poroči, vendar nima otrok, ni v nasprotju z Jehovovo voljo. Toda večina ljudi se poroči in vzgaja otroke, in to kljub izzivom, ki so povezani s takšnimi odločitvami. (1. Kor. 7:36–38) Zakaj? Zato ker v normalnih razmerah ljudem to prinaša veselje in zadovoljstvo. (Ps. 127:3) Adama in Evo bi lahko vso večnost osrečevalo zakonsko in družinsko življenje.

9. Zakaj Božja zapoved, zapisana v 1. Mojzesovi 2:17, ni bila nepravična, nepotrebna ali nerazumna?

⁹ Jehova je Adamu in Evi dal še eno zapoved in jima jasno povedal, da bo tisti, ki bi jo kršil, kaznovan. Rekel je: »Z drevesa spoznanja dobrega in slabega ne smeš jesti, kajti tistega dne, ko bi jedel z njega, boš zagotovo umrl.« (1. Mojz. 2:17) Ali je bila ta zapoved kakor koli nepravična, nepotrebna ali nerazumna? Ali je Adama in Evo oropala svobode? Nikakor. Pravzaprav so številni biblicisti sklenili, da je bila ta zapoved logična in smiselna. Na primer, neki biblicist opaža: »Iz Božjih zapovedi, zapisanih v [1. Mojzesovi 2:16, 17], lahko sklenemo, da samo Bog ve, kaj je dobro [. . .] za ljudi, in samo Bog ve, kaj ni dobro [. . .] zanje. Da bi ljudje uživali ‚dobro‘, morajo zaupati Bogu in ga ubogati. Če ga ne ubogajo, so prepuščeni samim sebi, da se odločijo, kaj je dobro [. . .] in kaj ni dobro.« To je breme, ki ga ljudje ne moremo uspešno nositi sami.

10. Zakaj ne bi smeli svobodne volje enačiti s pravico določanja, kaj je dobro in kaj slabo?

¹⁰ Številni današnji ljudje, potem ko preberejo zapoved, ki jo je Jehova dal Adamu, rečejo, da je bil Adam prikrajšan za svobodo, da počne to, kar želi. S tem pokažejo, da svobodno voljo zamenjujejo s pravico določanja, kaj je dobro in kaj slabo. Adam in Eva sta imela svobodo, da se odločita, ali bosta ubogala Boga ali ne. Vendar ima samo Jehova absolutno pravico, da določa, kaj je dobro in kaj slabo, kar je bilo predstavljeno z »drevesom spoznanja dobrega in slabega« v edenskem vrtu. (1. Mojz. 2:9) Priznati moramo, da ne vemo vedno, kakšen bo izid naših odločitev, niti ne vemo, ali bo njihov izid vsakič v naše dobro. Zato tako pogosto vidimo ljudi, ki z najboljšimi nameni sprejmejo odločitve – te pa se nato končajo s trpljenjem, nesrečo ali tragedijo. (Preg. 14:12) Pri tem imajo veliko vlogo človeške pomanjkljivosti. Jehova je s svojo zapovedjo Adama in Evo ljubeče poučil, kako uporabljati resnično svobodo. Zakaj lahko to rečemo? In kako se je prvi par odločil?

11., 12. Zakaj se je Adamova in Evina odločitev izkazala za katastrofalno? Ponazori.

¹¹ Naša prastarša sta se odločila, da ne bosta poslušna. Eva se ni mogla upreti Satanovi mamljivi obljubi: »Odprle [bi se vama] oči in bi postala kakor Bog, vedela bi, kaj je dobro in kaj slabo.« (1. Mojz. 3:5) Ali sta bila Adam in Eva zaradi svoje odločitve na koncu kaj bolj svobodna? Na žalost ne. Njuna odločitev jima ni prinesla tega, kar je Satan rekel, da bo. Pravzaprav sta kmalu spoznala,  da zavračanje Jehovovega vodstva in ravnanje po lastni volji vodi v katastrofo. (1. Mojz. 3:16–19) Zakaj pa vodi v katastrofo? Preprosto zato, ker Jehova ljudem ni dal svobode, da sami določajo, kaj je dobro in kaj slabo. (Beri Jeremija 10:23.)

¹² To bi lahko ponazorili s pilotom, ki upravlja letalo. Da bi varno prispel na določeno destinacijo, mora običajno upoštevati predhodno določeno pot letenja. Sodobna letalska oprema pilotu omogoča, da uporablja vgrajen navigacijski sistem in je med celotnim letom v stiku s kontrolorji zračnega prometa, tako da lahko prispe na željeno destinacijo. Vendar če se pilot odloči, da ne bo upošteval tega vodstva in da bo letel po kateri koli poti, so lahko posledice katastrofalne. Podobno kot ta pilot sta Adam in Eva želela ravnati po svoje. Zavrnila sta vodstvo, ki jima ga je priskrbel Bog. Kakšne so bile posledice? Tako rekoč sta tragično strmoglavila, saj sta sebi in svojim še nerojenim potomcem nakopala greh in smrt. (Rim. 5:12) V prizadevanju, da bi se sama odločala, sta izgubila resnično svobodo, ki jima je bila dana.

13., 14. Kako lahko dosežemo resnično svobodo?

¹³ Ljudje morda mislijo, da več svobode ko bodo imeli, bolje jim bo šlo, toda dejstvo je, da je neomejena svoboda dvorezni meč. Resda svoboda prinese številne koristi, vendar se kar zdrznemo ob misli, kakšen bi bil svet, če ne bi bilo nobenih omejitev. Zato v The World Book Encyclopedii piše: »Zakoni vsake organizirane družbe sestavljajo zapleten vzorec ravnovesja med svoboščinami in omejitvami.« »Zapleten« je zagotovo ustrezna beseda. Samo pomisli na kupe knjig s človeškimi zakoni pa tudi na množico pravnikov in sodnikov, ki so potrebni, da te zakone interpretirajo in izvršujejo.

¹⁴ Nasprotno pa je Jezus Kristus opozoril, kako lahko na preprost način dosežemo  resnično svobodo. Rekel je: »Če ostanete v moji besedi, ste zares moji učenci. Spoznali boste resnico, in resnica vas bo osvobodila.« (Jan. 8:31, 32) Jezus je za dosego resnične svobode navedel dve zahtevi: prvič, sprejeti resnico, ki jo je učil, in drugič, postati njegov učenec. To vodi do resnične svobode. Česa pa naj bi bili osvobojeni? Jezus je v nadaljevanju pojasnil: »Vsak, ki greši, je suženj grehu. Če vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni.« (Jan. 8:34, 36)

15. Zakaj bomo lahko zaradi svobode, kakršno je obljubil Jezus, »zares svobodni«?

¹⁵ Svoboda, ki jo je Jezus obljubil svojim učencem, zares daleč presega družbeno ali politično svobodo, po kateri hrepeni večina današnjih ljudi. Ko je Jezus rekel »Če vas torej Sin osvobodi, boste zares svobodni«, je govoril o tem, da bo človeštvo osvobojeno najhujšega suženjstva in zatiranja v vsej svoji zgodovini – osvobojeno bo tega, da je »suženj grehu«. Greh nas ne le navaja k temu, da delamo slabo, ampak nam lahko tudi preprečuje, da ravnamo tako, kot vemo, da je prav, oziroma da damo najboljše od sebe. V tem pogledu smo sužnji grehu, posledica pa so razočaranje, bolečina, trpljenje in na koncu smrt. (Rim. 6:23) Apostola Pavla sta ta bolečina in trpljenje hudo mučila. (Beri Rimljanom 7:21–25.) Šele ko bomo rešeni okovov greha, bomo lahko upali na resnično svobodo, kakršno sta nekoč uživala naša prastarša.

16. Kako lahko postanemo resnično svobodni?

¹⁶ Jezus je s trditvijo »Če ostanete v moji besedi« nakazal, da obstajajo določene zahteve oziroma omejitve, ki jih moramo upoštevati, če želimo, da nas on osvobodi. Kot posvečeni kristjani smo se odrekli samim sebi in se odločili, da bomo kot Jezusovi učenci živeli znotraj meja, ki jih določajo Kristusovi nauki. (Mat. 16:24) Tako kot je obljubil Jezus, bomo v prihodnosti zares svobodni, ko bodo nam v prid v celoti uveljavljene koristi njegove odkupne žrtve.

17. a) Kaj daje našemu življenju pravi smisel in zadovoljstvo? b) Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

¹⁷ To, da se kot Kristusovi učenci podrejamo Jezusovim naukom, daje našemu življenju pravi smisel in zadovoljstvo. S tem pa se nam odpre možnost, da smo popolnoma osvobojeni sužnjevanja grehu in smrti. (Beri Rimljanom 8:1, 2, 20, 21.) V naslednjem članku bomo pregledali, kako lahko modro uporabljamo svobodo, ki jo imamo, tako da bomo lahko vso večnost častili Jehova, Boga resnične svobode.