1., 2. a) Zakaj so ljudje v dneh apostola Pavla veliko razmišljali o suženjstvu in svobodi? b) H komu je Pavel usmeril ljudi, da bi lahko dosegli resnično svobodo?

ZGODNJI kristjani so v rimskem svetu živeli med ljudmi, ki so se hvalili kot zagovorniki prava, pravice in svobode. Vendar je bil velik del moči in slave rimskega imperija zgrajen na ramenih sužnjev. V nekem obdobju je bilo okrog 30 odstotkov prebivalstva tega imperija sužnjev. Nedvomno so preprosti ljudje, tudi kristjani, veliko razmišljali o suženjstvu in svobodi.

² Apostol Pavel je v svojih pismih precej govoril o svobodi. Vendar pa cilj njegove svete službe ni bila družbena ali politična reforma, za katero so težili ljudje v tistem času. Pavel in takratni kristjani se niso zanašali na kakega človeškega vladarja ali skupino, da bo priskrbela svobodo. Nasprotno, marljivo so se trudili, da bi drugim pomagali spoznati dobro novico o Božjem kraljestvu in neprecenljivo vrednost odkupne žrtve Kristusa Jezusa. Pavel je sovernike usmeril k Viru resnične  svobode. V svojem drugem pismu kristjanom v Korintu je na primer jasno napisal: »Jehova pa je duh, in kjer je Jehovov duh, tam je svoboda.« (2. Kor. 3:17)

3., 4. a) O čem je Pavel govoril v vrsticah pred 2. Korinčanom 3:17? b) Kaj moramo narediti, da bi lahko uživali svobodo, ki jo daje Jehova?

³ Pavel je pred tem v svojem drugem pismu Korinčanom govoril o slavi, ki jo je odseval Mojzes, zatem ko se je spustil z gore Sinaj, kjer je bil v navzočnosti Jehovovega angela. Ko so ljudje videli Mojzesa, so se prestrašili, zato si je Mojzes obraz zakril s tančico. (2. Mojz. 34:29, 30, 33; 2. Kor. 3:7, 13) »Toda,« je razložil Pavel, »ob spreobrnitvi k Jehovu se ta tančica odgrne.« (2. Kor. 3:16) Kaj pomenijo Pavlove besede?

⁴ Kot smo spoznali v prejšnjem članku, je Jehova, ki je stvarnik vsega, edina oseba, ki ima absolutno in neomejeno svobodo. Zato je logično, da je svoboda tam, kjer sta Jehova in »Jehovov duh«. Da bi lahko to svobodo uživali in da bi nam koristila, je potrebna »spreobrnitev k Jehovu«, kar pomeni, da z Jehovom spletemo oseben odnos. Izraelci v pustinji na to, kako Jehova ravna z njimi, niso gledali z duhovnimi očmi. Bilo je, kot da bi svoje srce in um zakrknili in zakrili s tančico. Osredotočeni so bili le na to, kako bi lahko svobodo, ki so jo dobili, ko so izšli iz Egipta, uporabili za zadovoljevanje fizičnih oziroma mesenih želja. (Heb. 3:8–10)

5. a) Česa nas osvobodi Jehovov duh? b) Kako vemo, da svoboda, ki jo daje Jehova, ni nič manjša, tudi kadar je posameznik zasužnjen ali v zaporu? c) Na kateri vprašanji bomo odgovorili v nadaljevanju?

⁵ Vendar je svoboda, ki je povezana z Jehovovim duhom, več kot le osvoboditev izpod dobesednega suženjstva. Svoboda, ki jo prinaša Jehovov duh, daleč presega vse, kar lahko ljudje upajo, da bodo dosegli s svojimi prizadevanji, saj nas osvobodi sužnjevanja grehu in smrti pa tudi sužnjevanja krivemu čaščenju in njegovim običajem. (Rim. 6:23; 8:2) Kako veličastna svoboda! Posameznik lahko uživa koristi takšne svobode, tudi kadar je zaprt ali zasužnjen. (1. Mojz. 39:20–23) To je prav gotovo veljalo za sestro Nancy Yuen in brata Harolda Kinga. Oba sta zaradi svoje vere več let preživela v zaporu. Na JW Broadcastingu si lahko ogledaš, kako pripovedujeta o svojih doživetjih. (Pojdi na INTERVJUJI IN DOŽIVETJA > VZTRAJANJE V PREIZKUŠNJAH.) Kako pa lahko pokažemo, da cenimo svojo svobodo? In kako lahko to svobodo modro uporabimo?

6. Kako so Izraelci pokazali, da ne cenijo svobode, ki jim jo je dal Jehova?

⁶ Ko se zavemo resnične vrednosti dragega darila, želimo pokazati hvaležnost tistemu, ki nam ga je dal. Izraelci niso cenili svobode, ki jim jo je podaril Jehova, ko jih je rešil suženjstva v Egiptu. Le nekaj mesecev kasneje so pričeli hrepeneti po hrani in pijači, ki so ju nekoč imeli v Egiptu, se pritoževali nad tem, kako Jehova skrbi zanje, in se želeli celo vrniti v Egipt. Samo predstavljaj si – ribe, kumare, lubenice, por, čebula in česen so jim bili pomembnejši od svobode, ki so jo dobili, da častijo pravega Boga Jehova. Ali je potem kaj čudnega, da se je Jehova zelo razjezil na svoje ljudstvo? (4. Mojz. 11:5, 6, 10; 14:3, 4) Kakšen pouk za nas!

7. Kako je Pavel ravnal v skladu s svojim nasvetom, ki je zapisan v 2. Korinčanom 6:1, in kako lahko ravnamo podobno?

 ⁷ Apostol Pavel je svaril vse kristjane, naj ne jemljemo za samoumevno svobode, ki nam jo je Jehova prijazno dal po svojem Sinu, Jezusu Kristusu. (Beri 2. Korinčanom 6:1.) Spomni se, kako zelo je Pavel trpel in kako ga je mučila vest, ker se je počutil kot suženj greha in smrti. Vendar je hvaležno izjavil: »Bogu naj gre hvala po Jezusu Kristusu, našem Gospodu!« Zakaj? Sokristjanom je razložil: »Postava tega duha, ki daje življenje v zedinjenosti s Kristusom Jezusom, vas je namreč osvobodila postave greha in smrti.« (Rim. 7:24, 25; 8:2) Podobno kot Pavel ne bi smeli nikoli jemati za samoumevno tega, da nas je Jehova osvobodil sužnjevanja grehu in smrti. Odkupnina nam omogoča, da služimo Bogu s čisto vestjo, kar nam daje pravo veselje. (Ps. 40:8)

8., 9. a) Katero svarilo je dal apostol Peter glede tega, kako naj ne bi uporabljali svoje svobode? b) Katere nevarnosti prežijo na nas?

⁸ Poleg tega, da smo hvaležni, bi morali tudi paziti, da nikoli ne zlorabljamo svoje dragocene svobode izbire. Apostol Peter je svaril pred tem, da bi svobodo uporabljali kot izgovor za zadovoljevanje mesenih želja. (Beri 1. Petrovo 2:16.) Ali nas to svarilo ne spomni na Izraelce v pustinji? Toda v nevarnosti smo tudi mi, morda celo še bolj. Satan in njegov svet ponujata čedalje privlačnejšo ponudbo glede oblačenja in urejanja, hrane in pijače, sprostitve in razvedrila ter mnogo drugega. Spretno narejeni reklamni oglasi, v katerih pogosto nastopajo privlačni ljudje, na pretkan način oglašujejo številne stvari kot take, ki jih moramo imeti, v resnici pa jih sploh ne potrebujemo. Kako zlahka bi lahko nasedli tem zvijačam in zlorabili svojo svobodo!

⁹ Petrov nasvet velja tudi za resnejša področja našega življenja, kot je izbira izobrazbe, poklica ali zaposlitve. Na primer, današnji mladi so v šoli pod velikim pritiskom, da bi si pridobili visokošolsko izobrazbo. Mnogi jih skušajo prepričati, da nadaljnje izobraževanje omogoči dobro plačano in prestižno službo. Na podlagi statistik pogosto želijo prikazati veliko razliko med zaslužkom tistih, ki so se izšolali na visokošolskih ustanovah, in tistih, ki imajo samo nižjo stopnjo izobrazbe. Mladim, ki so pred odločitvami, s katerimi lahko močno vplivajo na svoje celotno življenje, se vse to morda zdi zelo mikavno. Kaj bi morali imeti mladi in njihovi starši v mislih?

10. Kaj moramo glede naše svobode imeti v mislih, ko sprejemamo osebne odločitve?

¹⁰ Ker so odločitve na teh področjih osebne narave, nekateri morda menijo, da se lahko svobodno odločajo, kakor koli pač želijo, vse dokler jim njihova vest to dovoljuje. Mogoče imajo v mislih Pavlove besede glede hrane, ki jih je napisal kristjanom v Korintu: »Zakaj naj bi namreč mojo svobodo sodila vest drugega?« (1. Kor. 10:29) Resda imamo svobodo sprejemati osebne odločitve glede izobrazbe in zaposlitve, vendar si moramo zapomniti, da je naša svoboda relativna in da imajo vse odločitve, ki jih sprejmemo, posledice. Zato je Pavel pred tem zapisal naslednje: »Vse je dovoljeno, toda ni vse koristno. Vse je dovoljeno, toda vse ne izgrajuje.« (1. Kor. 10:23) To nam zagotovo pomaga uvideti, da moramo pri tem, ko uporabljamo svojo svobodo, ne glede na to, za katere odločitve v življenju gre, upoštevati daleč pomembnejše dejavnike od lastnih želja.

11. S katerim namenom smo bili osvobojeni?

¹¹ Peter je, ko je svaril pred zlorabo svobode, tudi poudaril, za kaj naj bi uporabljali svojo svobodo. Spodbudil nas je, naj svobodo uporabljamo »kot Božji sužnji«. Pravi namen tega, da nas je Jehova po Jezusu osvobodil postave greha in smrti, je torej to, da živimo kot posvečeni »Božji sužnji«.

12. Glede česa nam je Noe s svojo družino dal zgled?

¹² Pred tem, da bi zlorabljali svojo svobodo in bi nas tako spet zasužnjila posvetna prizadevanja in želje, se lahko najbolje zaščitimo tako, da se povsem zaposlimo z duhovnimi dejavnostmi. (Gal. 5:16) Razmislimo na primer o očaku Noetu in njegovi družini. Živeli so v nasilnem in nemoralnem svetu. Vendar niso imeli istih želja in si niso prizadevali za iste stvari kakor ljudje, ki so jih obkrožali. Kako jim je to uspelo? Odločili so se, da bodo zaposleni z vsem, kar jim je Jehova naročil, naj delajo – z gradnjo barke, spravljanjem hrane zase in za živali ter razglašanjem svarila. »Noe je naredil vse, kar mu je Bog zapovedal. Storil je natanko tako.« (1. Mojz. 6:22) Kakšen je bil rezultat? Noe je s svojo družino preživel konec takratnega sveta. (Heb. 11:7)

13. Katero nalogo je dobil Jezus in jo nato zaupal svojim učencem?

¹³ Kaj je Jehova zapovedal nam danes? Kot Jezusovi učenci dobro poznamo nalogo, ki nam jo je dal Bog. (Beri Luka 4:18, 19.) Zaradi boga te stvarnosti je velika večina ljudi še vedno zaslepljena in v suženjstvu – v verskem, gospodarskem in družbenem smislu. (2. Kor. 4:4) V čast si štejemo posnemati Jezusov zgled in pomagati ljudem, da spoznajo in pričnejo častiti Jehova, Boga svobode. (Mat. 28:19, 20) To delo ni lahko in spoprijemamo se s številnimi izzivi. V nekaterih deželah ljudje postajajo vse bolj  ravnodušni in včasih celo sovražni. Vsak od nas bi moral razmisliti o vprašanju: »Ali lahko svojo svobodo uporabim za to, da še bolj podpiram delo v prid Kraljestva?«

14., 15. Kaj so mnogi Jehovovi služabniki pripravljeni storiti zaradi oznanjevanja? (Glej sliko pri naslovu.)

¹⁴ Zelo spodbudno je videti, da so številni razumeli, v kako resnem času živimo, in so poenostavili svoje življenje, da lahko polnočasno oznanjujejo. (1. Kor. 9:19, 23) Nekateri med njimi služijo na svojem domačem področju, drugi pa se preselijo tja, kjer se potrebuje več oznanjevalcev. Poročila so pokazala, da se je v zadnjih petih letih več kot četrt milijona Prič pridružilo vrstam pionirjev, zato je sedaj več kot 1,100.000 rednih pionirjev. Zares čudovit rezultat tega, kako posamezniki modro uporabljajo svojo svobodo za služenje Jehovu! (Ps. 110:3)

¹⁵ Kaj pomaga tem bratom in sestram, da modro uporabljajo svojo svobodo? Razmislimo o Johnu in Judith, ki sta v zadnjih 30 letih služila že v številnih državah. Spominjata se, kaj se je poudarjalo, ko je bila leta 1977 ustanovljena Pionirska šola. Pionirje se je spodbujalo, naj gredo služit tja, kjer se potrebuje več oznanjevalcev. Da bi ostala osredotočena na ta cilj in ohranila preprosto življenje, je John večkrat zamenjal službo. Ko sta se nazadnje preselila v tujo državo, sta jima molitev k Jehovu in zanašanje nanj pomagala, da sta premagala ovire, kot so učenje novega jezika, prilagajanje novi kulturi in neugodno podnebje. Kako so ta leta služenja vplivala nanju? »Imel sem občutek, da sem zaposlen z najboljšo dejavnostjo, ki sem jo sploh poznal ali kadar koli opravljal,« pravi John. »Jehova mi je postal resničnejši, prav kakor ljubeč oče. Bolje sem razumel, kaj pomenijo besede, zapisane v Jakobu 4:8: ‚Približajte se Bogu, in se vam bo približal.‘ Vedel sem, da sem našel to, kar sem iskal – zadovoljujoč smisel v življenju.«

16. Kako so tisoči z omejenimi okoliščinami modro uporabili svojo svobodo?

¹⁶ V nasprotju z Johnom in Judith pa nekaterim okoliščine dovoljujejo polnočasno služiti le kratko obdobje. Kljub temu mnogi izkoristijo priložnost, da kot prostovoljci pomagajo pri teokratičnih gradbenih projektih po svetu. Na primer, ko se je gradilo svetovno središče v Warwicku v zvezni državi New York, se je okoli 27.000 bratov in sester dalo na razpolago – vse od dveh tednov do enega leta ali dlje. Številni so, zato da bi lahko služili tam, za nekaj časa dali svoje življenje na stran. Zares čudovit zgled tega, kako so svobodo, ki jim jo je dal Bog, uporabili za to, da so častili in slavili Jehova, Boga svobode!

17. Katera veličastna prihodnost čaka tiste, ki že zdaj modro uporabljajo svobodo, ki jim jo je dal Bog?

¹⁷ Hvaležni smo, da smo spoznali Jehova in da lahko uživamo svobodo, ki jo prinaša pravo čaščenje. S svojimi odločitvami pokažimo, da cenimo to svobodo. Ne zapravljajmo je niti je ne zlorabljajmo, ampak jo skupaj s priložnostmi, ki jih prinaša, uporabljajmo za to, da po svojih najboljših močeh služimo Jehovu. Če tako ravnamo, se lahko veselimo blagoslovov, ki jih je obljubil Jehova in jih bomo deležni, ko se bodo izpolnile besede prerokbe: »Da bo tudi sámo stvarstvo rešeno sužnjevanja trohljivosti in bo dobilo veličastno svobodo Božjih otrok.« (Rim. 8:21)