Posnemajmo Jehova, Boga, ki druge spodbuja
Slavljen bodi Bog, ki nas tolaži [spodbuja] v vsaki stiski. (2. KOR. 1:3, 4, pdč. op. v NW, 2013 Edition)
1. Katero spodbudno obljubo je dal Jehova, ko je v Edenu prišlo do upora?
ŽE VSE odkar je človeštvo zapadlo v greh in postalo nepopolno, Jehova dokazuje, da je Bog, ki druge spodbuja. Takoj po uporu v Edenu je še nerojenim Adamovim potomcem dal razlog, da ne obupajo. Za človeško družino ni bilo vse izgubljeno. Ko so ljudje razumeli preroško obljubo, zapisano v 1. Mojzesovi 3:15, so imeli upanje, da bo nazadnje »prakača«, Satan Hudič, skupaj z vsemi svojimi hudobnimi deli uničena. (Raz. 12:9; 1. Jan. 3:8)
JEHOVA JE SPODBUJAL SVOJE STAROVEŠKE SLUŽABNIKE
2. Kako je Jehova spodbudil Noeta?
2 Jehovov služabnik Noe je živel v brezbožnem svetu, v katerem so častili Jehova samo on in člani njegove družine. Okrog njega sta se bohotila nasilje in spolna izprijenost, zato bi lahko postal povsem potrt. (1. Mojz. 6:4, 5, 11; Juda 6) Toda Jehova je Noeta seznanil s tem, kaj namerava narediti v prihodnosti, in mu tako vlil pogum, ki ga je potreboval, da je vztrajno hodil z Bogom. (1. Mojz. 6:9) Jehova je Noetu povedal, da bo uničil takratni pokvarjeni svet, in ga poučil, kaj mora storiti, da bi svoji družini zagotovil varnost. (1. Mojz. 6:13–18) Noe je zares občutil, da je Jehova Bog spodbude.
3. Kako je bil Jozue spodbujen? (Glej sliko pri naslovu.)
3 Kasneje je bila Jozuetu zaupana zelo zahtevna naloga, in sicer da Božje ljudstvo vodi pri poselitvi Obljubljene dežele. K temu je spadalo to, da so Izraelci morali premagati mogočne vojske narodov, ki so živeli na tistem področju. Jozue je bil upravičeno zaskrbljen. Jehova je to vedel, zato je Mojzesu naročil, naj Jozueta pomiri. Bog je rekel: »Za vodja postavi Jozueta. Spodbudi ga in utrdi, ker on bo šel tja čez na čelu tega ljudstva in po njem bo ljudstvo prejelo v dediščino deželo, ki jo boš videl.« (5. Mojz. 3:28) Preden se je Jozue lotil naloge, ga je Jehova spodbudil z besedami: »Mar ti ne zapovedujem ‚Bodi pogumen in močan‘? Ne boj se in ne plaši se, saj bo tvoj Bog Jehova s teboj, kamor koli boš šel.« (Joz. 1:1, 9) Zares pomirjujoča spodbuda!
4., 5. a) Kako je Jehova spodbudil svoje staroveško ljudstvo? b) Kako je Jehova spodbudil svojega Sina?
4 Jehova pa ni spodbujal samo posameznikov, ampak je spodbudne besede namenil tudi svojemu ljudstvu kot skupini. Jehova je s preroškimi besedami, ki so se kasneje izkazale za tolažbo judovskim ujetnikom v Babilonu, rekel: »Ne boj se, saj sem s teboj. Ne oziraj se plaho naokrog, saj sem jaz tvoj Bog. Okrepil te bom in ti pomagal. Podpiral te bom s svojo desnico pravičnosti.« (Iza. 41:10) Enako zagotovilo je veljalo za zgodnje kristjane in velja tudi za današnje Božje ljudstvo. (Beri 2. Korinčanom 1:3, 4.)
5 Jehova je spodbudil tudi samega Jezusa. Jezus je ob krstu slišal glas iz nebes, ki je rekel: »To je moj Sin, moj ljubljeni, ki mi je v veselje.« (Mat. 3:17) Kako zelo so morale te besede Jezusa krepiti med njegovim celotnim služenjem na zemlji!
JEZUS JE SPODBUJAL
6. Kako nas spodbuja prilika o talentih?
6 Jezus je posnemal zgled svojega Očeta. Prilika o talentih, ki jo je Jezus povedal v prerokbi glede sklenitve stvarnosti, spodbuja k zvestobi. Gospodar je vsakega zvestega sužnja počastil z besedami: »Dobro si opravil, dobri in zvesti suženj! V malem si bil zvest, postavil te bom nad veliko. Veseli se s svojim gospodarjem.« (Mat. 25:21, 23) Zares močna spodbuda, da še naprej zvesto služimo Jehovu!
7. Kako je Jezus spodbujal apostole, še zlasti Petra?
7 Jezus je vedno spodbujal svoje apostole, čeprav so ga včasih morda razočarali. Apostoli so se pogosto prepirali o tem, kdo izmed njih je največji. Toda Jezus jim je potrpežljivo prigovarjal, naj se ponižajo in postanejo služabniki, ne gospodarji. (Luk. 22:24–26) Še zlasti Peter je Jezusa večkrat razočaral. (Mat. 16:21–23; 26:31–35, 75) Vendar Jezus Petra ni zavrgel, ampak ga je spodbudil in mu celo naročil, naj utrjuje svoje brate. (Jan. 21:16)
SPODBUJANJE V STARODAVNIH ČASIH
8. Kako je Ezekija spodbudil vojaške poveljnike in Judovo ljudstvo?
8 Še preden je Jehovov Sin prišel na zemljo in dal popoln zgled glede spodbujanja, so se Jehovovi zvesti služabniki zavedali, da morajo druge spodbujati. Ko so Jeruzalemu grozili Asirci, je Ezekija zbral vojaške poveljnike in Judovo ljudstvo, da bi jih spodbudil. Poročilo pravi, da je ljudstvo »zaupalo besedam« kralja Ezekija oziroma da so njegove besede ljudi okrepile. (Beri 2. kroniška 32:6–8.)
9. Kaj nas Jobova knjiga nauči glede spodbujanja?
9 Job je sam potreboval tolažbo, vendar je svoje tri »nadležne tolažnike« poučil, kako spodbujati. Povedal jim je, da bi na njihovem mestu ravnal drugače. Rekel je: »Jaz bi vas okrepil z besedami svojih ust in tolažba mojih ustnic bi prinesla olajšanje.« (Job 16:1–5) Nazadnje sta Joba spodbudila Elihu in sam Jehova. (Job 33:24, 25; 36:1, 11; 42:7, 10)
10., 11. a) Zakaj je Jeftejeva hči potrebovala spodbudo? b) Kdo si danes zasluži podobno spodbudo?
10 Še en primer posameznika iz starodavnih časov, ki je potreboval spodbudo, je Jeftejeva hči. Sodnik Jefte se je pred spopadom z Amonci zaobljubil naslednje: če mu bo Jehova naklonil zmago, bo prvo osebo, ki mu bo prišla naproti, ko se bo vračal iz boja, posvetil, da bo služila v Jehovovem svetišču. Zgodilo se je, da je bila ravno njegova hči, njegov edini otrok, tista, ki je prišla prva proslavit njegovo zmago. Jefteju se je strlo srce. Toda ni prelomil zaobljube, ampak je svojo hčer, ki je bila devica, poslal v Šilo, da bi do konca svojega življenja služila v svetem šotoru. (Sodn. 11:30–35)
11 Ne glede na to, kako težko je bilo to za Jefteja, pa je bilo morda še težje za njegovo hčer, ki se je voljno podredila odločitvi svojega očeta. (Sodn. 11:36, 37) Odpovedala se je namreč pravici, da se poroči, ima otroke ter ohrani družinsko ime in dediščino. Če je torej kdo potreboval tolažbo in spodbudo, je bila to ona. Svetopisemsko poročilo pravi: »Tedaj je v Izraelu postal običaj, da so Izraelove hčere vsako leto, štiri dni v letu, šle k hčeri Gileádca Jéfteja, da bi ji izrekle pohvalo.« (Sodn. 11:39, 40) Ali ni res, da si neporočeni kristjani, ki uporabljajo svojo samskost za to, da se še bolj posvetijo »Gospodovim zadevam«, prav tako zaslužijo pohvalo in spodbudo? (1. Kor. 7:32–35)
APOSTOLI SO SPODBUJALI SOKRISTJANE
12., 13. Kako je Peter utrjeval svoje brate?
12 Jezus je na večer pred svojo smrtjo apostolu Petru rekel: »Simon, Simon, glej, Satan vas je zahteval, da bi vas presejal kakor pšenico. Toda jaz sem molil zate, da ne bi izgubil vere. Ti pa, ko se boš nekoč vrnil, utrjuj svoje brate.« (Luk. 22:31, 32)
13 Peter se je izkazal za steber v zgodnji krščanski občini. (Gal. 2:9) Sovernike je spodbujal s svojim pogumnim zgledom ob binkoštih in kasneje. Proti koncu svoje dolgoletne svete službe je pisal sokristjanom. Takole jim je razložil, zakaj: »Napisal [sem vam] teh nekaj besed, da bi vas spodbudil in vam resno izpričal, da je to prava Božja nezaslužena dobrotljivost; v njej bodite neomajni.« (1. Pet. 5:12) Petrovi navdihnjeni pismi sta bili kristjanom vir spodbude skozi dolga obdobja vse do današnjih dni. Kako zelo potrebujemo to spodbudo, ko čakamo na izpolnitev Jehovovih obljub! (2. Pet. 3:13)
14., 15. Kako so navdihnjeni spisi apostola Janeza vir spodbude kristjanom skozi stoletja?
14 Apostol Janez je bil prav tako steber v zgodnji krščanski občini. Njegova zanimiva evangelijska pripoved o Jezusovem delovanju je bila vir spodbude kristjanom skozi stoletja – in še vedno je. Samo Janezov evangelij vsebuje trditev, ki jo je izrekel Jezus, in sicer da je ljubezen prepoznavni znak njegovih pravih učencev. (Beri Janez 13:34, 35.)
15 Janezova tri pisma vsebujejo še dodatne dragulje resnice. Včasih nas teži breme greha. Ali nas takrat ne pomiri, ko preberemo, da »nas kri Jezusa [. . .] očiščuje vsega greha«? (1. Jan. 1:7) Morda pa nas srce še vedno vztrajno obsoja. Ali nismo ganjeni in ali nam ne privrejo v oči solze hvaležnosti, ko preberemo, da je »Bog večji od našega srca«? (1. Jan. 3:20) Samo Janez je napisal: »Bog je ljubezen.« (1. Jan. 4:8, 16) Njegovo drugo in tretje pismo vsebujeta pohvalo kristjanom, ki še naprej »živijo v resnici«. (2. Jan. 4; 3. Jan. 3, 4)
16., 17. Kako je apostol Pavel spodbudil zgodnje kristjane?
16 Apostol, ki je v prvem stoletju morda največ spodbujal sokristjane, Apd. 8:14; 15:2) Kristjani v Judeji so oznanjevali o Kristusu ljudem, ki so zaradi vpliva judovstva verjeli v enega Boga. Po drugi strani je sveti duh apostola Pavla poslal, da oznanjuje narodom grško-rimskega sveta, ki so častili številne bogove. (Gal. 2:7–9; 1. Tim. 2:7)
pa je bil Pavel. Videti je, da je v zgodnjih dneh krščanstva večina apostolov ostala v Jeruzalemu, kjer je bil še naprej sedež vodstvenega organa. (17 Pavel je potoval podolgem in počez po področju današnje Turčije pa tudi Grčije in Italije, in tam ustanavljal krščanske občine med Nejudi. Ti novi kristjani so trpeli »po rokah svojih rojakov« in so zato potrebovali spodbudo. (1. Tes. 2:14) Pavel je okoli leta 50 n. št. bratom in sestram mlade občine v Tesaloniki napisal: »Kadar vas omenjamo v svojih molitvah, se Bogu vedno zahvaljujemo, saj se pred našim Bogom in Očetom nenehno spominjamo vašega zvestega dela, ljubečega naprezanja in vaše zdržljivosti.« (1. Tes. 1:2, 3) Prav tako jim je prigovarjal, naj krepijo drug drugega. Rekel jim je: »Zato se med seboj tolažite [spodbujajte, NW, 2013 Edition] in krepite.« (1. Tes. 5:11)
SPODBUDE VODSTVENEGA ORGANA
18. Kako je vodstveni organ v prvem stoletju spodbudil Filipa?
18 Vodstveni organ v prvem stoletju se je izkazal za vir spodbude tako tistim kristjanom, ki so vodili, kot tudi kristjanom na splošno. Ko je evangelizator Filip oznanjeval o Kristusu Samarijanom, je bil deležen popolne podpore vodstvenega organa. Vodstveni organ je poslal dva svoja člana, Petra in Janeza, zato da sta molila za nove vernike, da bi prejeli svetega duha. (Apd. 8:5, 14–17) Kako zelo je morala ta podpora spodbuditi samega Filipa kot tudi tiste, ki so se spreobrnili!
19. Kako je na zgodnje krščanske občine vplivalo pismo, ki ga je poslal vodstveni organ?
19 Kasneje se je moral vodstveni organ odločiti, ali naj bi se od nejudovskih kristjanov zahtevalo, da se obrežejo, kot se je to po Mojzesovi postavi zahtevalo od Judov. (Apd. 15:1, 2) Odgovorni bratje so se pod vodstvom svetega duha in za tem, ko so razpravljali na podlagi Svetih spisov, odločili, da obreza ni več nujna, in glede tega napisali pismo občinam. Predstavniki vodstvenega organa so občinam prinesli pismo. Kakšen je bil rezultat? Ko so občine pismo prebrale, so se razveselile »hrabrilnih besed«. (Apd. 15:27–32)
20. a) Kako današnji Vodstveni organ spodbuja mednarodno bratovščino? b) Na katero vprašanje bo odgovorjeno v naslednjem članku?
20 Danes Vodstveni organ Jehovovih prič spodbuja člane betelske družine, posebne polnočasne oznanjevalce in seveda celotno mednarodno bratovščino pravih kristjanov. In rezultat je enak kot v prvem stoletju – veselimo se hrabrilnih besed! Poleg tega je Vodstveni organ leta 2015 izdal brošuro Vrni se k Jehovu, ki se je številnim po svetu izkazala za bogat vir spodbude. Toda ali naj bi Jehova posnemali v spodbujanju samo tisti, ki imajo neko mero oblasti? Na to vprašanje bo odgovorjeno v naslednjem članku.