1., 2. a) Kako vse Satan zavaja ljudi? b) Kaj bomo pregledali v tem članku?

SATAN je »oče laži« in že od začetka človeške zgodovine zavaja ljudi. (Jan. 8:44) Med nekatere njegove laži spadajo krivi nauki o smrti in o življenju po smrti. Ti nauki so temelj za številne priljubljene običaje in vraževerja. Zato se mora veliko naših bratov in sester močno bojevati za svojo vero, ko umre kdo iz njihove družine ali skupnosti. (Juda 3)

² Morda se tudi ti spoprijemaš s takšnimi preizkušnjami. Kaj ti lahko pomaga, da trdno zastopaš to, kar Sveto pismo uči o smrti? (Efež. 6:11) Kako lahko potolažiš in okrepiš sokristjana, ki je morda pod pritiskom, da sodeluje pri običajih, ki ne ugajajo Bogu? Ta članek bo obravnaval smernice, ki nam jih je glede tega priskrbel Jehova. Preglejmo najprej, kaj Sveto pismo pravi glede smrti.

3. Kakšne so bile posledice prve laži?

³ Božji namen ni bil, da bi ljudje umirali. Da bi Adam in Eva živela večno, bi morala poslušati Jehova, ki jima je dal preprosto zapoved: »Z drevesa spoznanja dobrega in slabega ne smeš jesti, kajti tistega dne, ko bi jedel z njega, boš zagotovo umrl.« (1. Mojz. 2:16, 17) Nato se je v zadeve vpletel Satan. Po kači je Evi rekel: »Ne, ne bosta umrla.« Na žalost je Eva verjela tej laži in jedla sad. Kasneje je ta sad jedel tudi njen mož. (1. Mojz. 3:4, 6)  Tako so ljudje postali grešni in začeli umirati. (Rim. 5:12)

4., 5. Kako Satan vse do danes zavaja ljudi?

⁴ Adam in Eva sta umrla, kot je to rekel Bog. Toda Satan glede smrti ni nehal lagati. Kasneje je začel širiti še druge laži. Ena teh laži je nauk, da telo umre, del človeka pa še naprej nekje živi kot duh. Različne oblike te laži zavajajo številne ljudi vse do danes. (1. Tim. 4:1)

⁵ Zakaj je zapeljanih tako veliko ljudi? Zato ker Satan izkorišča to, kar ljudje po naravi čutimo do smrti. Ker smo bili ustvarjeni za večno življenje, si ne želimo umreti. (Prid. 3:11) Na smrt gledamo kot na sovražnika. (1. Kor. 15:26)

6., 7. a) Ali je Satanu uspelo skriti resnico o smrti? Pojasni. b) Kako nas resnica iz Svetega pisma varuje pred nepotrebnim strahom?

⁶ Kljub Satanovim naporom resnica o smrti ni ostala skrita. Pravzaprav danes več ljudi kot kdaj prej pozna in razglaša to, kar Sveto pismo uči o stanju mrtvih in upanju za mrtve. (Prid. 9:5, 10; Apd. 24:15) Te resnice nas tolažijo in varujejo pred nepotrebnim strahom in negotovostjo. Jehovovi služabniki se na primer ne bojimo mrtvih niti nas ni strah, da mrtvi trpijo. Vemo, da niso živi in da nam ne morejo škodovati. Tako je, kot da bi globoko spali. (Jan. 11:11–14) Prav tako vemo, da se mrtvi ne zavedajo minevanja časa. Tako se bo ob vstajenju celo tistim, ki so bili mrtvi stoletja, zdelo, da je minil le trenutek.

⁷ Ali se strinjaš, da je resnica o stanju mrtvih jasna, preprosta in logična? Pravo nasprotje Satanovim nejasnim lažem! Poleg tega, da laži zavajajo ljudi, tudi sramotijo našega Stvarnika. Da bi še bolje razumeli, kakšno škodo je povzročil Satan, razmislimo o naslednjih vprašanjih: Kako Satan s svojimi lažmi sramoti Jehova? Kako te laži spodkopavajo vero v Kristusovo odkupno žrtev? In kako te laži prispevajo k temu, da ljudje občutijo še večjo žalost in trpljenje?

8. Kako Satanove laži o mrtvih sramotijo Jehova, kot to piše v Jeremiju 19:5?

⁸ Satanove laži glede stanja mrtvih sramotijo Jehova. K tem lažem spadajo krivi  nauki, ki učijo, da se nekateri mrtvi mučijo v ognju. Takšni nauki sramotijo Boga. Zakaj? Ker Bogu ljubezni pripisujejo lastnosti, ki jih ima Hudič. (1. Jan. 4:8) Kako se ob tem počutiš? In kako se zaradi teh laži počuti Jehova? Navsezadnje Jehova sovraži vsako obliko krutosti. (Beri Jeremija 19:5.)

9. Kako Satanove laži spodkopavajo vero v Kristusovo odkupno žrtev, ki je opisana v Janezu 3:16 in 15:13?

⁹ Satanove laži o smrti spodkopavajo vero v Kristusovo odkupno žrtev. (Mat. 20:28) Še ena Satanova laž je, da imajo ljudje nesmrtno dušo. Če bi bilo to res, bi vsi živeli večno. Kristusu ne bi bilo treba dati svojega življenja v odkupnino za nas, da bi prejeli večno življenje. Imejmo v mislih, da je Kristusova žrtev največji izraz ljubezni, ki je bila kdaj koli izkazana človeštvu. (Beri Janez 3:16; 15:13.) Samo predstavljajmo si, kako se Jehova in njegov Sin počutita zaradi naukov, ki temu dragocenemu darilu zmanjšujejo vrednost.

10. Kako Satanove laži o smrti prispevajo k temu, da ljudje občutijo še večjo žalost in trpljenje?

¹⁰ Satanove laži prispevajo k temu, da ljudje občutijo še večjo žalost in trpljenje. Staršem, ki žalujejo zaradi smrti otroka, morda rečejo, da si je Bog vzel otroka za angelčka v nebesih. Ali ta Satanova laž ublaži njihovo bolečino ali jo le še poveča? S krivim naukom o peklu se je opravičevalo mučenje, celo zažiganje tistih, ki so nasprotovali cerkvenim naukom. Glede na neko knjigo o španski inkviziciji so morda nekateri, ki so bili odgovorni za takšna kruta dejanja, verjeli, da krivoverci tako dobijo zgolj »predokus tega, kako izgleda večni peklenski ogenj«. Tako bi se lahko pred smrtjo pokesali in rešili pekla. V številnih deželah se ljudje čutijo dolžne častiti svoje mrtve prednike oziroma hočejo dobiti njihov blagoslov. Drugi želijo pomiriti svoje prednike, da jih ti ne bi kako kaznovali. Na žalost ti nauki, ki temeljijo na Satanovih lažeh, ljudi ne morejo zares potolažiti. Ravno nasprotno, povzročijo nepotrebne skrbi in celo strah.

11. Kako nas dobronamerni sorodniki ali prijatelji morda želijo prisiliti, da ne bi upoštevali Božje Besede?

¹¹ Ljubezen do Boga in njegove Besede nas okrepi, da poslušamo Jehova, ko nas dobronamerni sorodniki ali prijatelji želijo prisiliti, da bi sodelovali pri nesvetopisemskih običajih glede mrtvih. Morda nam skušajo vzbuditi občutke krivde, tako da rečejo, da umrlega nimamo radi oziroma ga ne spoštujemo. Ali pa morda rečejo, da bo mrtvi zaradi našega ravnanja nekako škodoval živečim. Kako lahko branimo svetopisemsko resnico? Preglejmo, kako lahko upoštevamo naslednja svetopisemska načela.

12. Kateri običaji glede mrtvih so prav gotovo nesvetopisemski?

¹² Bodi odločen, da se ogibaš nesvetopisemskih naukov in običajev. (2. Kor. 6:17) V nekaterih karibskih državah mnogi verjamejo, da lahko po smrti človekov »duh« ostane nekje v bližini in kaznuje tiste, ki so z njim grdo ravnali. V nekem viru piše, da lahko »duh« celo »povzroči težave v celotni skupnosti«. Ponekod v Afriki je navada, da tam, kjer  je živel umrli, pokrijejo ogledala in obrnejo slike pokojnega proti steni. Zakaj to storijo? Nekateri trdijo, da mrtvi ne sme videti samega sebe. Jehovovi služabniki ne verjamemo mitom oziroma ne sodelujemo pri običajih, ki podpirajo Satanove laži. (1. Kor. 10:21, 22)

13. Kaj naj bi storil, če nisi prepričan, ali bi lahko sodeloval pri kakem običaju, kot to piše v Jakobu 1:5?

¹³ Če nisi prepričan, ali bi lahko sodeloval pri kakem običaju ali navadi, moli k Jehovu in ga prosi za modrost. (Beri Jakob 1:5.) Nato razišči, kaj o tem piše v naših publikacijah. Če je potrebno, se posvetuj s starešinami v svoji občini. Ne bodo ti povedali, kaj naj narediš, vendar te lahko opozorijo na ustrezna svetopisemska načela, kot so ta, ki so omenjena v tem članku. Na tak način šolaš svojo »zmožnost zaznavanja« in ta zmožnost ti pomaga, da razlikuješ »med pravilnim in napačnim«. (Heb. 5:14)

14. Kaj lahko storimo, da ne bi spotaknili drugih?

¹⁴ »Vse delajte Bogu v slavo. Ne postanite vzrok za spotiko.« (1. Kor. 10:31, 32) Ko se odločamo, ali bi sodelovali pri kakšnem običaju ali navadi, bi morali razmisliti, kako bo naša odločitev vplivala na vest drugih, še posebej sokristjanov. Nikoli ne bi želeli koga spotakniti. (Mar. 9:42) Prav tako ne želimo po nepotrebnem užaliti posameznikov, ki niso Priče. Ljubezen nas bo spodbudila, da bomo z njimi govorili spoštljivo, kar bo v slavo Jehovu. Zagotovo se ne bomo prepirali z ljudmi ali se posmehovali njihovim običajem. Zapomnimo si, da ima ljubezen veliko moč. Če smo uvidevni in spoštljivi, lahko celo omehčamo srce nasprotnikov.

15., 16. a) Zakaj je modro, da drugim povemo, kaj verjamemo? Povej primer. b) Kako lahko upoštevamo Pavlove besede, zapisane v Rimljanom 1:16?

¹⁵ Drugim povej, da si Jehovova priča. (Iza. 43:10) Verjetno ti bo lažje obvladovati napete okoliščine, če tvoji sorodniki in sosedje vedo, da častiš Boga Jehova. Francisco iz Mozambika je napisal: »Ko sva z ženo Carolino spoznala resnico, sva sorodnikom povedala, da ne bova več častila mrtvih. Najina  odločitev je bila preizkušena, ko je umrla Carolinina sestra. V tistem kraju je običaj, da se mrtvega obredno umije. Nato mora najbližji sorodnik tri noči spati tam, kjer je bila izlita voda, s katero se je umivalo mrtvega. Ti običaji naj bi pomirili duha umrlega. Družina je pričakovala, da bo na kraju, kjer je bila izlita voda, spala Carolina.«

¹⁶ Kako sta se Francisco in njegova žena odzvala? Francisco razloži: »Ker ljubiva Jehova in mu želiva ugajati, nisva želela sodelovati pri tem običaju. Carolinina družina je bila zelo jezna. Obtožili so naju, da ne spoštujeva mrtvega, in rekli, da naju ne bodo več obiskovali ali nama pomagali. Ker sva jim že prej razložila svoje verovanje, o tem z njimi nisva razpravljala sedaj, ko so bili jezni. Nekaj sorodnikov naju je celo branilo. Rekli so, da sva že pojasnila svoje stališče. Čez čas so se Carolinini sorodniki pomirili in spet smo bili v dobrih odnosih. Pravzaprav so nekateri celo prišli k nama domov in prosili za svetopisemsko literaturo.« Naj nas nikoli ne bo sram tega, da zastopamo in branimo resnico glede smrti. (Beri Rimljanom 1:16.)

17. Kaj nam lahko pomaga, da smo žalujočemu sokristjanu pravi prijatelji?

¹⁷ Ko sokristjanu umre kdo od ljubljenih, bi se moral vsak med nami zelo potruditi, da se v stiski izkaže kot »pravi prijatelj« in »brat«. (Preg. 17:17) Kako se lahko izkažeš kot »pravi prijatelj«, še posebej takrat, ko na žalujočega brata ali sestro pritiskajo, da bi sodeloval pri nesvetopisemskih običajih? Preglejmo dve svetopisemski načeli, ki nam lahko pomagata potolažiti žalujočega.

18. Zakaj je Jezus jokal in kaj se lahko naučimo iz njegovega zgleda?

¹⁸ »Jokajte s tistimi, ki jokajo.« (Rim. 12:15) Morda ne vemo, kaj naj rečemo komu, ki žaluje. Vendar lahko včasih  naše solze povedo več kot besede. Ko je umrl Jezusov prijatelj Lazar, so Marija, Marta in drugi jokali za svojim ljubljenim bratom oziroma prijateljem. Štiri dni kasneje je tja prišel Jezus in tudi on »se je razjokal«, čeprav je vedel, da bo obudil Lazarja. (Jan. 11:17, 33–35) Jezus je s tem, da se je razjokal, pokazal, kaj čuti Jehova. Ko so Marija, Marta in drugi sorodniki videli Jezusa jokati, so bili lahko prepričani, da jih ima Jezus rad. To je prav gotovo potolažilo Marijo in Marto. Podobno je z našimi brati in sestrami. Ko čutijo našo ljubezen in skrb, vedo, da niso sami, ampak so obkroženi z ljubečimi in razumevajočimi prijatelji.

19. Kako lahko upoštevamo nasvet iz Pridigarja 3:7, ko tolažimo žalujočega sokristjana?

¹⁹ Je »čas molčanja in čas govorjenja«. (Prid. 3:7) Še en način, kako lahko potolažimo žalujočega sokristjana, je ta, da smo dobri poslušalci. Dovolimo mu, da pove, kaj čuti, in ne bodimo užaljeni, če so njegove »besede nepremišljene«. (Job 6:2, 3) Morda je še pod dodatnim stresom, ker nanj pritiskajo sorodniki, ki niso Priče. Zato moli z njim. Prosi Jehova, naj mu da moč in razsodnost. (Ps. 65:2) Če okoliščine dovoljujejo, skupaj z njim beri Sveto pismo. Ali pa mu preberi primeren članek iz naših publikacij, na primer spodbudno življenjsko zgodbo.

20. Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

²⁰ Zelo smo hvaležni, da poznamo resnico o stanju mrtvih in čudovitem upanju, ki čaka tiste, ki so v grobovih. (Jan. 5:28, 29) Zato z besedami in dejanji pogumno branimo svetopisemsko resnico in o njej ob vsaki primerni priložnosti govorimo drugim. V naslednjem članku bomo pregledali še en način, s katerim skuša Satan ljudi držati v duhovni temi. To je spiritizem. Videli bomo, zakaj se moramo ogibati razvedrila in običajev, ki so povezani s spiritizmom.