1., 2. Kaj je Jezus morda mislil, ko je izrekel besede iz Janeza 4:35, 36?

JEZUS je potoval skozi polja, na katerih je rasel mlad ječmen. (Jan. 4:3–6) To žito bo v kakih štirih mesecih zrelo za žetev. Nato pa je Jezus rekel nekaj nenavadnega: »Povzdignite oči in poglejte polja, da so zrela za žetev.« (Beri Janez 4:35, 36.) Kaj je s tem mislil?

² Jezus je očitno govoril o simbolični žetvi ljudi. Razmislimo, kaj se je zgodilo tik pred tem. Čeprav se Judje običajno niso pogovarjali s Samarijani, je Jezus oznanjeval Samarijanki, in ta mu je prisluhnila! Ko je Jezus govoril o tem, da so polja »zrela za žetev«, je bila k njemu namenjena skupina Samarijanov. Za Jezusa so slišali od Samarijanke in so se želeli o njem še več naučiti. (Jan. 4:9, 39–42) V nekem svetopisemskem priročniku piše: »Iz gorečnosti teh ljudi [...] je bilo razvidno, da so bili kot žito, ki je zrelo za žetev.«

3. Kako ti to, da na ljudi gledaš tako kot Jezus, pomaga na oznanjevanju?

³ Kakšno je tvoje stališče do ljudi, ki jim oznanjuješ dobro novico? Ali nanje gledaš kot na žito, ki je zrelo za žetev? Če da, potem se bo zgodilo troje: Prvič, še bolj vneto boš oznanjeval. Obdobje žetve je omejeno, zato ne smemo izgubljati časa. Drugič, vesel boš, ko boš videl, da se posamezniki odzivajo na dobro novico. Sveto pismo pravi, da se ljudje »veselijo ob žetvi«. (Iza. 9:3) In tretjič, na vsakega posameznika boš gledal kot na bodočega  učenca, zato boš svojo predstavitev prilagodil temu, kar ga zanima.

4. Kaj se bomo v tem članku naučili od apostola Pavla?

⁴ Jezus ni menil, da Samarijani ne bodo postali njegovi učenci, kot so to morda mislili nekateri njegovi sledilci. Nanje je gledal kot na bodoče učence. Tudi mi moramo na ljudi na našem področju gledati kot na bodoče Kristusove učence. Apostol Pavel nam je dal izjemen zgled, vreden posnemanja. Kaj se lahko od njega naučimo? V tem članku bomo govorili o tem, da je 1. vedel nekaj o verovanju ljudi, ki jim je oznanjeval, 2. ugotovil, kaj jih zanima, in 3. nanje gledal kot na bodoče Jezusove učence.

5. Zakaj je Pavel lahko razumel poslušalce v sinagogi?

⁵ Pavel je pogosto oznanjeval v judovskih sinagogah. V sinagogi v Tesaloniki je na primer »tri šabate na podlagi Svetih spisov dopovedoval« Judom. (Apd. 17:1, 2) Pavel je bil v sinagogi verjetno sproščen. Vzgojen je bil kot Jud. (Apd. 26:4, 5) Razumel je Jude, zato jim je lahko prepričljivo oznanjeval. (Fil. 3:4, 5)

6. Kako so se ljudje na trgu v Atenah razlikovali od tistih, ki jim je Pavel oznanjeval v sinagogi?

⁶ Zatem ko je moral Pavel zaradi preganjanja zbežati iz Tesalonike in nato še iz Beroje, je prišel v Atene. Tam »je začel dopovedovati v sinagogi Judom in drugim ljudem, ki so častili Boga«. (Apd. 17:17) Toda ko je oznanjeval na trgu, so bili tam drugačni poslušalci. Med njimi so bili filozofi in drugi Nejudje, ki so na Pavlovo sporočilo gledali kot na »novi nauk«. Rekli so mu: »Uvajaš namreč nekaj, kar je našim ušesom tuje.« (Apd. 17:18–20)

7. Kako je Pavel prilagodil svoj pristop, kot to piše v Apostolskih delih 17:22, 23?

⁷ Beri Apostolska dela 17:22, 23. Pavel Nejudom v Atenah ni oznanjeval enako kot Judom v sinagogi. Verjetno se je vprašal: Kaj verjamejo ljudje v Atenah? Skrbno je opazoval okolje in bil pozoren na verske običaje tamkajšnjih ljudi. Nato je poiskal skupno točko med njihovim čaščenjem in resnico iz Svetih spisov. Neki biblicist je napisal: »Kot judovski kristjan je ugotovil, da  Grki niso častili ‚pravega‘ Boga Judov in kristjanov. Vendar jim je vseeno skušal pokazati, da Bog, ki ga oznanjuje, pravzaprav za Atenčane ni neznan.« Zato je bil Pavel pripravljen prilagoditi svoj pristop. Atenčanom je povedal, da je njegovo sporočilo od »neznanega boga«, ki so ga skušali častiti. Čeprav Nejudje niso poznali Svetih spisov, Pavel nad njimi ni obupal. Nanje je gledal kot na žito, ki je zrelo za žetev, in je prilagodil to, kako je predstavil dobro novico.

8. a) Kako lahko ugotoviš, kaj verjamejo ljudje na tvojem področju? b) Kako lahko odgovoriš, če kdo reče, da ima svojo vero?

⁸ Tako kot Pavel dobro opazuj. Bodi pozoren na stvari, ki ti lahko pomagajo ugotoviti, kaj verjamejo ljudje na tvojem področju. Kako ima stanovalec okrašen svoj dom oziroma kaj ima morda obešeno v avtu? Ali njegovo ime, obleka, urejanje ali celo način govora nakazuje na to, kateri religiji pripada? Morda nam takoj pove, da ima svojo vero. Ko se to zgodi posebni pionirki Fluturi, odvrne: »Ne želim vam vsiliti svojega verovanja, ampak bi z vami rada govorila o ...«

9. Katero skupno točko lahko najdeš z vernim posameznikom?

⁹ O katerih temah bi lahko razpravljal z nekom, ki je veren? Poskušaj poiskati skupno točko. Morda časti samo enega Boga, priznava, da je Jezus rešitelj človeštva, ali pa verjame, da živimo v času, ko bo kmalu konec hudobije. S pomočjo skupnih točk predstavi svetopisemsko sporočilo tako, da bo poslušalcu zanimivo.

10. Kaj bi moral skušati ugotoviti in zakaj?

¹⁰ Imej v mislih, da ljudje morda ne verjamejo vsega, kar uči njihova vera. Čeprav si morda izvedel, kateri religiji pripada posameznik, skušaj ugotoviti, kaj zares verjame. »Danes mnogi mešajo filozofijo s svojim verovanjem,« pravi David, posebni pionir iz Avstralije. Donalta iz Albanije pove: »Nekateri, ki jih srečamo na oznanjevanju, rečejo, da pripadajo določeni religiji, vendar kasneje priznajo, da pravzaprav ne verjamejo v Boga.« Neki misijonar v Argentini je opazil, da nekateri ljudje rečejo, da verjamejo v Trojico, vendar morda sploh ne verjamejo, da so Oče, Sin in sveti duh ena oseba. Takole pove: »Ker to vem, mi je s posameznikom veliko lažje najti skupno točko.«  Zato skušaj ugotoviti, kaj ljudje zares verjamejo. Potem lahko podobno kot Pavel vsakršnim ljudem postaneš vse. (1. Kor. 9:19–23)

11. Kako je Pavel na privlačen način predstavil svoje sporočilo ljudem v Listri, kot to piše v Apostolskih delih 14:14–17?

¹¹ Beri Apostolska dela 14:14–17. Pavel je ugotovil, kaj zanima njegove poslušalce, in nato temu primerno prilagodil svojo predstavitev. Ljudje, ki jim je govoril v Listri, so o Svetih spisih vedeli zelo malo ali pa sploh nič. Zato je Pavel govoril tako, da so ga lahko razumeli. Govoril je o rodovitnih časih in o tem, da lahko v življenju uživamo. Uporabil je besede in primere, ki so jih njegovi poslušalci lahko razumeli.

12. Kako lahko ugotoviš, kaj zanima posameznika, in kako lahko temu primerno prilagodiš svojo predstavitev?

¹² Skušaj ugotoviti, kaj zanima ljudi na tvojem področju, nato pa temu primerno prilagodi svojo predstavitev. Kako lahko ugotoviš, kaj zanima posameznika, ko pristopiš k njemu ali ga obiščeš na domu? Dobro opazuj. Morda dela na vrtu, bere knjigo, popravlja avto ali dela kaj drugega. Če je primerno, lahko začneš pogovor tako, da govoriš o tem, kar dela. (Jan. 4:7) Tudi njegova oblačila nam lahko nekaj povedo o njem, morda o njegovi narodnosti, zaposlitvi ali priljubljeni športni ekipi. Gustavo pravi: »Začel sem pogovor z devetnajstletnim fantom, ki je imel na majici sliko slavnega pevca. Vprašal sem ga glede slike in povedal mi je, zakaj mu je ta pevec všeč. Tako sem z njim začel svetopisemski tečaj in danes je naš brat.«

13. Kako lahko na privlačen način predstaviš svetopisemski tečaj?

¹³ Ko komu ponudiš svetopisemski tečaj, naredi to na privlačen način. Pokaži mu, kako mu bo tečaj koristil.  (Jan. 4:13–15) Sestro Poppy je na primer neka ženska, ki je pokazala zanimanje, povabila v svoj dom. Ko je Poppy na steni videla diplomo, iz katere je bilo razvidno, da je ženska profesorica, je poudarila, da tudi mi poučujemo ljudi s svetopisemskimi tečaji in našimi shodi. Ženska je sprejela tečaj, šla naslednji dan na shod in kmalu zatem obiskala okrajni zbor. Eno leto kasneje se je krstila. Vprašaj se: Kaj zanima ljudi, ki jih ponovno obiščem? Ali jim lahko na privlačen način pokažem, kako poteka svetopisemski tečaj?

14. Kako lahko svetopisemski tečaj prilagodiš vsakemu učencu?

¹⁴ Zatem ko začneš svetopisemski tečaj, se na vsako preučevanje dobro pripravi. Razmišljaj o družini učenca, njegovi izobrazbi, izkušnjah in o tem, kaj ga zanima. Ko se pripravljaš, razmisli, katere svetopisemske stavke boš prebral, katere videoposnetke boš pokazal in katere ponazoritve boš uporabil, da bi razložil svetopisemske resnice. Vprašaj se: Kaj bo še posebej zanimalo tega učenca in se bo dotaknilo njegovega srca? (Preg. 16:23) Pionirka Flora je v Albaniji preučevala z neko žensko. Ta ji je odločno rekla: »Ne morem sprejeti nauka o vstajenju.« Flora je ni skušala prisiliti, naj sprejme ta nauk. Tako pove: »Vedela sem, da mora najprej spoznati Boga, ki obljublja vstajenje.« Od takrat dalje je Flora na vsakem tečaju poudarjala Jehovovo ljubezen, modrost in moč. Kasneje je učenka začela verjeti v vstajenje. Zdaj je goreča Jehovova priča.

15. Kakšno vedenje v starodavni Grčiji je skrbelo Pavla, kot to piše v Apostolskih delih 17:16–18, toda zakaj nad Atenčani ni obupal?

¹⁵ Beri Apostolska dela 17:16–18. Pavel ni obupal nad Atenčani, čeprav je bilo njihovo mesto polno malikovanja, spolne nemorale in filozofije. Kljub temu da so ga žalili, ni nehal oznanjevati. Vedel je, da je bil tudi sam nekoč »bogokletnik, preganjalec in predrznež«, vendar je postal kristjan. (1. Tim. 1:13) Tako kot je bil Jezus prepričan, da Pavel lahko postane njegov učenec, je bil tudi Pavel prepričan, da Atenčani lahko postanejo učenci. Njegovo zaupanje ni bilo zgrešeno. (Apd. 9:13–15; 17:34)

16., 17. Kaj kaže, da lahko vsakršni ljudje postanejo Kristusovi učenci? Povej primer.

¹⁶ V prvem stoletju so ljudje različnih narodnosti in družbenih slojev postali Jezusovi učenci. Ko je Pavel pisal kristjanom, ki so živeli v grškem mestu Korint, je rekel, da so bili nekateri iz te občine nekoč kriminalci oziroma so živeli zelo nemoralno. Nato je dodal: »Taki ste nekateri bili. Toda Bog vas je umil.« (1. Kor. 6:9–11) Ali bi tudi ti verjel, da se ti ljudje lahko spremenijo in postanejo učenci?

¹⁷ Danes so mnogi pripravljeni narediti spremembe, da postanejo Jezusovi učenci. V Avstraliji je na primer posebna pionirka Yukina spoznala, da se lahko vsakršni ljudje pozitivno odzovejo na sporočilo iz Svetega pisma. Nekoč je v nepremičninski agenciji opazila mlado žensko, ki je imela več tatujev in je nosila zelo ohlapna oblačila. Yukina pravi: »Sprva sem se obotavljala, nato pa sem se začela z njo pogovarjati. Ugotovila  sem, da jo Sveto pismo tako zanima, da so bili nekateri njeni tatuji pravzaprav vrstice iz Psalmov!« Ta ženska je začela preučevati in obiskovati shode. *

18. Zakaj ne bi smeli soditi ljudi?

¹⁸ Ali je Jezus menil, da je polje zrelo za žetev, ker je pričakoval, da mu bo večina ljudi sledila? Prav gotovo ne. V Svetih spisih je bilo napovedano, da bo zelo malo ljudi verjelo vanj. (Jan. 12:37, 38) Poleg tega je imel Jezus čudežno sposobnost, da je videl v srce. (Mat. 9:4) Toda ostal je osredotočen na tistih nekaj posameznikov, ki so vanj verovali, in je še naprej goreče oznanjeval vsem. Koliko bolj bi morali mi, ki ne moremo videti v srce, paziti, da ne bi sodili ljudi na našem področju. Nanje raje glejmo kot na bodoče učence. Marc, misijonar v Burkina Fasu, je rekel: »Pogosto se zgodi, da tisti, za katere mislim, da bodo napredovali, nehajo preučevati. Toda tisti, za katere sem menil, da ne bodo napredovali, dobro napredujejo. Zato sem se naučil, da je najboljše, da se pustimo voditi Jehovovemu duhu.«

19. Kako naj bi gledali na ljudi na našem področju?

¹⁹ Na prvi pogled je morda videti, da na našem področju ni veliko takšnih ljudi, ki so kot žito, zrelo za žetev. Toda spomni se, kaj je Jezus rekel svojim učencem. Polja so zrela, torej so pripravljena za žetev. Ljudje se lahko spremenijo in postanejo Kristusovi učenci. Jehova verjame, da ljudje na našem področju lahko postanejo učenci, in nanje gleda kot na dragocenosti. (Hag. 2:7) Če na ljudi gledamo tako kot Jehova in Jezus, bomo želeli več izvedeti o njih in o tem, kar jih zanima. Tako nanje ne bomo gledali kot na tujce, ampak kot na bodoče brate in sestre.