Zakaj je Jezus malo pred svojo smrtjo citiral Davidove besede iz Psalma 22:1?

▪ Jezus je malo pred svojo smrtjo izrekel besede, zapisane v Mateju 27:46: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« S tem je izpolnil besede psalmista Davida iz Psalma 22:1. (Mar. 15:34) Napačno bi bilo misliti, da je Jezus citiral te besede, ker je bil razočaran ali ker je začasno izgubil vero. Povsem je razumel, zakaj mora umreti, in je bil to pripravljen storiti. (Mat. 16:21; 20:28) Vedel je tudi, da bo Jehova pred njegovo smrtjo umaknil zaščito od njega. (Job 1:10) S tem je Jehova dovolil, da Jezus dokaže, da bo ostal zvest ne glede na to, v kako težkih okoliščinah bo umrl. (Mar. 14:35, 36)

Zakaj je potem Jezus rekel te besede? Čeprav ne moremo biti povsem prepričani, poglejmo nekaj možnosti. *

Jezus je s temi besedami morda poudaril, da Jehova ne bo preprečil njegove smrti. Odkupnino je moral plačati brez Jehovove pomoči. Moral je umreti kot človek, da bi »okusil smrt za vsakega človeka«. (Heb. 2:9)

Jezus je z nekaj besedami iz tega psalma morda želel usmeriti pozornost na celoten psalm. V tistem času je bilo za Jude običajno, da so se na pamet učili  psalme. Ko so slišali eno vrstico, so se lahko spomnili celega psalma. Če je bil to Jezusov namen, potem je svojim judovskim sledilcem pomagal, da so se spomnili na mnoge prerokbe iz tega psalma, povezane z njegovo smrtjo. (Ps. 22:7, 8, 15, 16, 18, 24) Poleg tega zadnje vrstice slavijo Jehova kot kralja vse zemlje. (Ps. 22:27–31)

Jezus je s tem, da je citiral Davidove besede, mogoče želel poudariti, da je nedolžen. Jezusu so pred smrtjo nezakonito sodili in ga obtožili bogokletja. (Mat. 26:65, 66) Sojenje je potekalo pozno ponoči in na hitro ter povsem v nasprotju s pravnimi merili. (Mat. 26:59; Mar. 14:56–59) Jezus je s tem retoričnim vprašanjem morda želel poudariti, da si ni zaslužil takšne kazni.

Jezus je morda druge želel spomniti, da to, da je David trpel, ni pomenilo, da ga Jehova ni več odobraval. Davidovo vprašanje ne kaže na to, da ni imel vere. Iz besed, ki jih je rekel za tem, se vidi, da je bil prepričan, da ga Jehova lahko reši. In Bog ga je še naprej blagoslavljal. (Ps. 22:23, 24, 27) Podobno tudi to, da je Jezus, »Davidov sin«, trpel na mučilnem kolu, ni pomenilo, da ga Jehova več ne odobrava. (Mat. 21:9)

Jezus je bil morda zelo žalosten zaradi tega, ker je Jehova moral umakniti zaščito od njega, da bi lahko dokazal, da mu je povsem zvest. Na začetku ni bil Jehovov namen, da bi njegov Sin trpel in umrl. To je postalo nujno zaradi upora Adama in Eve. Jezus ni naredil nič narobe, vendar je moral trpeti in umreti, da bi lahko odgovoril na Satanovo sporno vprašanje in priskrbel odkupnino, s katero bi plačal, kar je človek izgubil. (Mar. 8:31; 1. Pet. 2:21–24) To bi bilo možno samo, če bi Jehova začasno umaknil zaščito od Jezusa, in to prvič v njegovem življenju.

Jezus je mogoče želel pomagati svojim sledilcem, da bi razumeli, zakaj je Jehova dovolil, da umre na mučilnem kolu. * Vedel je, da se bodo zaradi tega, ker bo umrl kot zločinec, mnogi spotaknili. (1. Kor. 1:23) Če bi se njegovi sledilci osredotočili na pravi razlog njegove smrti, bi razumeli, kakšen je njen pomen. (Gal. 3:13, 14) Tako bi nanj gledali kot na rešitelja, ne pa zločinca.

Ne glede na to, zakaj je Jezus rekel te besede, je vedel, da bo s svojo smrtjo izpolnil Jehovovo voljo. Kmalu zatem, ko je citiral ta psalm, je rekel: »Izpolnjeno je!« (Jan. 19:30; Luk. 22:37) S tem da ga Jehova za nekaj časa ni ščitil, mu je dovolil, da je izpolnil vse, za kar je bil poslan na zemljo. Tako je lahko tudi izpolnil vse, kar je bilo o njem zapisano »v Mojzesovi postavi, Prerokih in Psalmih«. (Luk. 24:44)