15. PREUČEVALNI ČLANEK
Kaj se lahko naučimo iz Jezusovih čudežev?
Potoval je po deželi, delal dobro in ozdravljal. (APD. 10:38)
PESEM 13 Kristus nam je za zgled
POVZETEK a
1. Opiši, kaj se je zgodilo, ko je Jezus naredil svoj prvi čudež.
BLIŽAL se je konec leta 29 n. št. Jezus je ravno začel s svojim delovanjem na zemlji. Skupaj s svojo mamo Marijo in nekaterimi učenci je bil povabljen na svatbo v Kani. Ta vas se je nahajala severno od njegovega domačega kraja Nazareta. Marija je bila prijateljica te družine in je očitno pomagala skrbeti za goste. Toda med svatbo je prišlo do problema, ki bi lahko povzročil veliko sramoto družini in mladoporočencema – zmanjkalo je vina. b Mogoče je bilo gostov več, kot so pričakovali. Marija je hitro šla do svojega sina in mu rekla: »Nimajo več vina.« (Jan. 2:1–3) Kaj je naredil Jezus? Izjemen čudež – vodo je spremenil v »dobro vino«. (Jan. 2:9, 10)
2., 3. a) Kako je Jezus uporabljal svojo čudežno moč? b) Kako nam koristi razmišljanje o Jezusovih čudežih?
2 Jezus je med delovanjem na zemlji naredil še veliko drugih čudežev. c S svojo čudežno močjo je pomagal na desettisoče ljudem. Samo dva njegova čudeža – ko je nahranil 5000 moških in kasneje 4000 moških – sta morda zajemala več kot 27.000 ljudi, če štejemo še ženske in otroke, ki so bili prav tako prisotni. (Mat. 14:15–21; 15:32–38) Jezus je ob obeh priložnostih tudi ozdravil mnoge, ki so bili bolni. (Mat. 14:14; 15:30, 31) Samo predstavljajmo si, kako navdušeni so bili ljudje, ko jih je Jezus čudežno nahranil in ozdravil!
3 Iz Jezusovih čudežev se lahko veliko naučimo. V tem članku bomo videli, kako nam lahko okrepijo vero. Spoznali bomo tudi, kako lahko posnemamo ponižnost in sočutje, ki ju je Jezus pokazal, ko je delal čudeže.
KAJ SE NAUČIMO O JEHOVU IN JEZUSU
4. O kom se lahko veliko naučimo iz Jezusovih čudežev?
4 Iz čudežev, ki jih je naredil Jezus, spoznamo veliko o njem pa tudi o njegovem Očetu, kar nam okrepi vero. Navsezadnje je za vsemi čudeži stal Jehova. V Apostolskih delih 10:38 glede Jezusa piše: »Bog ga je mazilil s svetim duhom in mu dal moč. Potoval je po deželi, delal dobro in ozdravljal vse, ki jih je imel Hudič v oblasti. Vse to je lahko naredil, ker je bil z njim Bog.« Imejmo tudi v mislih, da je Jezus popolnoma odseval razmišljanje in občutke svojega Očeta pri vsem, kar je rekel in naredil, k čemur spadajo tudi njegovi čudeži. (Jan. 14:9) Razmislimo o treh stvareh, ki se jih lahko naučimo iz Jezusovih čudežev.
5. Zakaj je Jezus delal čudeže? (Matej 20:30–34)
5 Prvič, Jezus in njegov Oče nas imata zelo rada. Ko je bil Jezus na zemlji, je to, kako močna je njegova ljubezen do ljudi, pokazal s tem, da je s svojo čudežno močjo lajšal njihovo trpljenje. Nekoč sta ga slepa moška rotila za pomoč. (Beri Matej 20:30–34.) Bodi pozoren, da sta se Jezusu zasmilila in nato ju je ozdravil. Grški glagol, ki je tukaj preveden z »zasmiliti se«, se nanaša na močno sočutje, ki ga oseba čuti globoko v sebi. Takšno globoko sočutje, ki je izraz ljubezni, je Jezusa tudi spodbudilo, da je nahranil lačne in ozdravil gobavca. (Mat. 15:32; Mar. 1:41) Lahko smo prepričani, da nas imata Jehova, ki je Bog »najgloblje sočutnosti«, in njegov Sin zelo rada in da ju boli, ko trpimo. (Luk. 1:78; 1. Pet. 5:7) Kako močno morata hrepeneti po tem, da odstranita vse težave človeštva!
6. Kakšno moč je Bog dal Jezusu?
6 Drugič, Bog je Jezusu dal moč, da odstrani vse težave človeštva. Jezus je s čudeži pokazal, da ima moč premagati ovire, ki jih sami ne bi nikoli mogli. Moč ima na primer odstraniti vzrok težav človeštva – podedovani greh in njegovi posledici, bolezen in smrt. (Mat. 9:1–6; Rim. 5:12, 18, 19) Njegovi čudeži so dokaz, da lahko ozdravi »vsakovrstne bolezni« in celo obudi mrtve. (Mat. 4:23; Jan. 11:43, 44) Ima tudi moč nad hudimi viharji in hudobnimi duhovi. (Mar. 4:37–39; Luk. 8:2) Res je pomirjujoče vedeti, da je Jehova svojemu Sinu dal takšno izjemno moč!
7., 8. a) O čem smo lahko prepričani zaradi Jezusovih čudežev? b) Katerega čudeža v prihajajočem novem svetu se ti veseliš?
7 Tretjič, lahko smo povsem prepričani, da se bodo obljube glede prihodnjih blagoslovov pod Božjim kraljestvom izpolnile. Čudeži, ki jih je Jezus delal kot človek na zemlji, nas naučijo, kaj bo v veliko večjem obsegu delal kot kralj Božjega kraljestva. Razmislimo, kakšno bo kmalu naše življenje pod Kristusovo vlado. Popolnoma bomo zdravi, ker bo odstranil vse bolezni in telesne okvare, ki pestijo človeštvo. (Iza. 33:24; 35:5, 6; Raz. 21:3, 4) Nikoli ne bomo trpeli lakote ali občutili uničujočih posledic naravnih nesreč. (Iza. 25:6; Mar. 4:41) In kako zelo veseli bomo, ko bomo izrekli dobrodošlico našim ljubljenim, ki bodo obujeni. (Jan. 5:28, 29) Katerega čudeža v prihajajočem novem svetu se ti še posebej veseliš?
8 Ko je Jezus delal čudeže, je pokazal izjemno ponižnost in sočutje – lastnosti, ki naj bi ju posnemali. Poglejmo dva primera. Začnimo s poročilom o svatbi v Kani.
KAJ SE NAUČIMO O PONIŽNOSTI
9. Kaj je Jezus naredil na svatbi? (Janez 2:6–10)
9 Beri Janez 2:6–10. Ali je bil Jezus dolžan, da nekaj ukrene, ko je na svatbi zmanjkalo vina? Ne. Nobena prerokba ni govorila o tem, da bo Mesija čudežno naredil vino. Ampak pomisli, kako bi se ti počutil, če bi na tvoji poroki zmanjkalo pijače. Verjetno se je Jezusu zasmilila ta družina, še posebej ženin in nevesta, zato jim je želel prihraniti sramoto. Tako kot smo omenili v uvodu, je Jezus naredil čudež. Okoli 390 litrov vode je spremenil v najboljše vino. Morda je tako veliko količino vina priskrbel zato, da bi ga nekaj ostalo za prihodnjo uporabo, ali pa zato, da bi ga mlada zakonca lahko prodala in dobila nekaj denarja. Gotovo sta bila Jezusu zelo hvaležna!
10. Omeni nekaj pomembnih podrobnosti iz poročila v 2. poglavju Janezovega evangelija. (Glej tudi sliko.)
10 Razmislimo o nekaterih pomembnih podrobnostih iz poročila v 2. poglavju Janezovega evangelija. Ali si opazil, da kamnitih vrčev z vodo ni napolnil Jezus? Ker pozornosti ni želel obračati nase, je naročil služabnikom, naj to naredijo. (Vrstici 6, 7) In ko je vodo spremenil v vino, ga ni on nekaj odnesel k tistemu, ki je bil odgovoren za svatbo. To je naročil služabnikom. (Vrstica 8) Prav gotovo ni vzel čaše vina, jo dvignil pred vsemi gosti in se hvalil: »Poskusite nekaj tega vina, ki sem ga pravkar naredil!«
11. Kaj se lahko naučimo iz Jezusovega čudeža?
11 Kaj se lahko naučimo iz Jezusovega čudeža, ko je vodo spremenil v vino? Naučimo se nekaj o ponižnosti. Jezus se ni hvalil s tem čudežem. Pravzaprav se nikoli ni hvalil z nobenim od svojih dosežkov. Ravno nasprotno, vedno je ponižno dal vso slavo in zasluge svojemu Očetu. (Jan. 5:19, 30; 8:28) Če posnemamo Jezusa, s tem da smo ponižni, se tudi mi ne bomo hvalili s svojimi dosežki. Ne glede na to, kaj delamo za Jehova, se nikar ne hvalimo s seboj, ampak s čudovitim Bogom, ki mu lahko služimo. (Jer. 9:23, 24) Vse zasluge pripišimo njemu. Kaj dobrega bi sploh lahko dosegli brez Jehovove pomoči? (1. Kor. 1:26–31)
12. Kako še lahko posnemamo Jezusovo ponižnost? Ponazori.
12 Razmislimo, kako še lahko posnemamo Jezusovo ponižnost. Zamisli si naslednje. Starešina si vzame veliko časa, da pomaga mlademu strežnemu služabniku pripraviti prvi javni govor. Zato ima mladi brat zelo dober govor, ki navduši celotno občino. Po shodu nekdo pride k starešinu in mu reče: »Ta brat je imel odličen govor, a ne?« Ali mora starešina pripomniti »Ja, ampak jaz sem si vzel veliko časa, da sem mu pomagal«? Ali pa je boljše, da ponižno reče »Ja, res je, zelo sem ponosen nanj«? Če smo ponižni, se ne bomo hvalili s tem, kar naredimo za druge. Dovolj nam bo to, da Jehova vidi in ceni to, kar delamo. (Primerjaj Matej 6:2–4; Heb. 13:16.) Prav gotovo razveselimo Jehova, če tako kot Jezus pokažemo ponižnost. (1. Pet. 5:6)
KAJ SE NAUČIMO O SOČUTJU
13. Kaj je Jezus videl blizu mesta Nain in kaj je naredil? (Luka 7:11–15)
13 Beri Luka 7:11–15. Predstavljaj si, kaj se je zgodilo približno na polovici Jezusovega delovanja na zemlji. Potoval je v galilejsko mesto Nain, ki ni bilo daleč od Šunema, kjer je prerok Elizej pred kakimi 900 leti obudil sina neke ženske. (2. kra. 4:32–37) Ko se je Jezus približal mestnim vratom, je opazil pogrebni sprevod, ki je odhajal iz mesta. Prizor je bil res žalosten – vdova je izgubila svojega edinega sina. Ampak žalujoča mama ni bila sama. Spremljalo jo je tudi precej ljudi iz mesta. Jezus je ustavil sprevod in za to žalujočo mamo naredil nekaj izjemnega – obudil je njenega sina! To je prvi od treh primerov, posebej omenjenih v evangelijih, ko je Jezus koga obudil od mrtvih.
14. Katere pomembne podrobnosti so zapisane v poročilu iz 7. poglavja Lukovega evangelija? (Glej tudi sliko.)
14 Razmisli o nekaterih pomembnih podrobnostih iz poročila v 7. poglavju Lukovega evangelija. Ali si opazil, da je Jezus zagledal žalujočo mamo, nato pa se mu je zasmilila? (Vrstica 13) Torej ga je to, kar je videl – mogoče njene solze, ko je hodila pred truplom svojega sina – napolnilo s sočutjem. Jezus pa ni samo čutil z njo, ampak je sočutje tudi pokazal. Gotovo ji je v pomirjujočem tonu rekel: »Ne joči več.« Nato je na lastno pobudo nekaj naredil zanjo. Sina je obudil in ga »vrnil njegovi mami«. (Vrstici 14, 15)
15. Kaj se lahko naučimo iz Jezusovega čudeža?
15 Kaj se lahko naučimo iz čudeža, ko je Jezus obudil vdovinega sina? Nekaj se naučimo o tem, kako lahko pokažemo sočutje do žalujočih. Seveda ne moremo obujati mrtvih tako kot Jezus. Lahko pa smo podobno kot on sočutni do žalujočih, tako da dobro opazujemo. Lahko prevzamemo pobudo in rečemo ali naredimo kaj, s čimer jim pomagamo in jih potolažimo. d (Preg. 17:17; 2. Kor. 1:3, 4; 1. Pet. 3:8) Že preproste besede in majhna dejanja lahko veliko pomenijo.
16. Kaj se naučiš iz izkušnje mamice, ki je pred kratkim izgubila svojega otroka, kot je to uprizorjeno na sliki?
16 Razmisli o naslednjem resničnem doživetju. Pred nekaj leti je ena od naših sester med petjem na shodu opazila neko mamico, ki je jokala. Pesem je govorila o vstajenjskem upanju. In ta mamica je pred kratkim izgubila svojo mlado hčerko. Ker je sestra to vedela, je takoj šla k njej, jo objela čez rame in skupaj z njo zapela preostanek pesmi. Mamica je kasneje rekla: »Začutila sem neizmerno ljubezen do bratov in sester.« Zelo je bila vesela, da je šla na ta shod. Rekla je: »Kraljestvena dvorana je kraj, kjer si pomagamo.« Lahko smo prepričani, da Jehova opazi in ceni tudi preprosta dejanja, s katerimi pokažemo sočutje žalujočim, ki so »skrušenega duha«. (Ps. 34:18)
DOBRA TEMA ZA PREUČEVANJE
17. Kaj si se naučil iz tega članka?
17 Poročila iz evangelijev o Jezusovih čudežih so lahko dobra tema za preučevanje. Iz njih se naučimo, da nas imata Jehova in Jezus zelo rada, da ima Jezus moč rešiti vse probleme človeštva in da lahko povsem zaupamo obljubam o blagoslovih, ki jih bo kmalu prineslo Kraljestvo. Ko se poglobimo v ta poročila, lahko razmišljamo o tem, kako naj bi posnemali Jezusove lastnosti. Zakaj se ne bi pri osebnem preučevanju ali družinskem čaščenju osredotočil še na druge Jezusove čudeže? Bodi pozoren, kaj se lahko iz njih naučiš, in se o tem pogovarjaj z drugimi. Imel boš veliko spodbudnih pogovorov! (Rim. 1:11, 12)
18. O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?
18 Ob koncu Jezusovega delovanja na zemlji se je zgodil še tretji primer, omenjen v evangelijih, ko je Jezus nekoga obudil od mrtvih. Ampak tokrat je bilo drugače – obudil je svojega dragega prijatelja, ki je bil mrtev že štiri dni. Kaj se lahko naučimo iz tega čudeža? In kako nam lahko okrepi vero v to, da bo vstajenje? Odgovor bomo dobili v naslednjem članku.
PESEM 20 S Sinom dragim si odkupil nas
a Pomiril je hud vihar, ozdravljal bolne in obujal mrtve. Res je vznemirljivo brati o teh Jezusovih čudežih. V Svetem pismu niso zapisani za zabavo, ampak zato, da bi se mi nekaj naučili. Ko jih bomo pregledovali, bomo v njih našli pouk, ki nam okrepi vero v Jehova in Jezusa. Spoznali pa bomo tudi lastnosti, ki jih moramo razvijati.
b Neki biblicist pojasni: »Na vzhodu je bila gostoljubnost sveta dolžnost. Ljudem se ni zdelo primerno, da dajo gostom samo toliko, da je ravno dovolj. Dober gostitelj je moral gostom priskrbeti veliko več hrane in pijače, kot so potrebovali, še posebej na svatbah.«
c V evangelijih je določno omenjenih več kot 30 Jezusovih čudežev, naredil pa je še veliko drugih. Vendar Sveto pismo ne govori o vsakem posebej. Ob neki priložnosti je k njemu prišlo »vse mesto« in »je mnoge ozdravil najrazličnejših bolezni«. (Mar. 1:32–34)
d Predloge za to, kaj reči ali narediti, da bi potolažil žalujoče, lahko najdeš v članku »Tolažimo žalujoče, kakor je to delal Jezus« v Stražnem stolpu, 1. november 2010.
e OPIS SLIKE: Ženin in nevesta ter njuni gostje uživajo v dobrem vinu, medtem ko Jezus stoji v ozadju.