1. Kako je neki deček pokazal, da verjame v vstajenje?

 MLADI Matthew je hudo bolan in je imel že veliko operacij. Ko je bil star sedem let, so z družino gledali mesečno oddajo na JW Broadcastingu^®. Proti koncu oddaje je bil glasbeni videoposnetek, ki prikazuje, kako v novem svetu sprejemamo naše ljubljene, ki so bili obujeni. b Po oddaji je Matthew šel do svojih staršev, ju prijel za roke in rekel: »Vidita, mami in oči? Tudi če umrem, bom obujen. Samo počakati me bosta morala. Vse bo v redu.« Ali si lahko predstavljaš, kako sta se ta starša počutila, ko sta videla, kako resnično je upanje na vstajenje njunemu sinu?

2., 3. Zakaj je dobro, da razmišljamo o upanju na vstajenje?

² Dobro je, da občasno razmišljamo o svetopisemski obljubi o prihodnjem vstajenju. (Jan. 5:28, 29) Zakaj? Ker nikoli ne vemo, kdaj bomo morda hudo zboleli ali nam bo nenadoma umrl kdo od ljubljenih. (Prid. 9:11; Jak. 4:13, 14) Upanje na vstajenje nam lahko pomaga, da v takih težkih okoliščinah ne izgubimo vere. (1. Tes. 4:13) Sveto pismo nam zagotavlja, da nas naš nebeški Oče dobro pozna in nas ima zelo rad. (Luk. 12:7) Samo pomisli, kako dobro nas mora poznati Bog Jehova, da bi nas lahko obudil z isto osebnostjo in spomini. In kako ljubeč je, da nam ponuja večno življenje, tudi če bi nas moral obuditi!

 ³ V tem članku bomo najprej pregledali, zakaj lahko verjamemo v vstajenje. Nato bomo pogledali svetopisemsko poročilo, ki nam okrepi vero in vsebuje besede našega tematskega stavka: »Tvoj brat bo obujen.« (Jan. 11:23) Na koncu pa bomo izvedeli, kaj lahko naredimo, da bi nam bilo upanje na vstajenje še bolj resnično.

4. O čem moramo biti prepričani, da bi verjeli neki obljubi? Ponazori.

⁴ Da bi verjeli neki obljubi, moramo biti prepričani, da ima tisti, ki jo je dal, željo pa tudi moč oziroma zmožnost, da jo izpolni. Ponazorimo: Predstavljaj si, da imaš hišo, ki jo je močno poškodovalo neurje. K tebi pride prijatelj in ti obljubi: »Pomagal ti bom obnoviti hišo.« Njegove besede so iskrene in prepričan si, da ti želi pomagati. Če ima izkušnje v gradnji in potrebno orodje, veš, da ti tudi lahko pomaga. Zato njegovi obljubi verjameš. Kako pa je z obljubo o vstajenju, ki jo je dal Bog? Ali ima res željo in moč, da jo izpolni?

5., 6. Zakaj smo lahko prepričani, da si Jehova želi obuditi mrtve?

⁵ Ali si Jehova želi obuditi mrtve? Prav gotovo. Navdihnil je številne pisce Svetega pisma, da so zapisali njegovo obljubo o prihodnjem vstajenju. (Iza. 26:19; Ozej 13:14; Raz. 20:11–13) In ko Jehova nekaj obljubi, to vedno izpolni. (Joz. 23:14) Pravzaprav komaj čaka, da mrtvim povrne življenje. Zakaj lahko to rečemo?

⁶ Razmisli o tem, kar je rekel Job. Prepričan je bil, da bo po njegovi smrti Jehova hrepenel po tem, da ga bo spet videl živega. (Job 14:14, 15) Jehova enako čuti do vseh svojih častilcev, ki so umrli. Komaj čaka, da jih bo obudil – zdrave in vesele. Kaj pa bo z milijardami tistih, ki so umrli, ne da bi imeli priložnost spoznati resnico o Jehovu? Naš ljubeči Bog si želi obuditi tudi njih. (Apd. 24:15) Hoče jim dati priložnost, da postanejo njegovi prijatelji in živijo večno na zemlji. (Jan. 3:16) Jasno je, da si Jehova želi obuditi mrtve.

7., 8. Zakaj smo lahko prepričani, da ima Jehova moč obuditi mrtve?

⁷ Ali ima Jehova tudi moč obuditi mrtve? Absolutno! On je Vsemogočni. (Raz. 1:8) Torej je dovolj močan, da lahko premaga vsakega sovražnika, celo smrt. (1. Kor. 15:26) To dejstvo nas krepi in tolaži. Razmislimo o sestri Emmi Arnold. Skupaj z družino je med drugo svetovno vojno doživela hude preizkušnje vere. V koncentracijskih taboriščih je umrlo veliko ljudi, ki jih je imela njena hčerka rada. Da bi jo potolažila, ji je rekla: »Če bi smrt ljudi za večno držala v svojih krempljih, potem bi bila močnejša od Boga, a ne?« Toda nič ni močnejše od Jehova! Vsemogočni Bog, ki je ustvaril življenje, je zmožen povrniti življenje tistim, ki so umrli.

⁸ Še en razlog, zakaj smo prepričani, da Bog lahko obudi mrtve, je ta, da ima neomejen spomin. Vsako zvezdo kliče po imenu. (Iza. 40:26) V spominu ima tudi mrtve. (Job 14:13; Luk. 20:37, 38) O tistih, ki jih bo obudil, si z lahkoto zapomni celo najmanjše podrobnosti, tudi njihov genski zapis, izkušnje v življenju in spomine.

9. Zakaj verjameš Jehovovi obljubi, da bo v prihodnosti obudil mrtve?

 ⁹ Očitno lahko verjamemo Jehovovi obljubi, da bo v prihodnosti obudil mrtve, ker vemo, da ima željo in moč, da jo izpolni. Poglejmo še en razlog, zakaj lahko verjamemo tej obljubi: Jehova je nekaj takega že naredil. V svetopisemskih časih je dal nekaterim zvestim moškim, tudi Jezusu, moč, da so obujali mrtve. Preglejmo poročilo o enem takšnih dogodkov, ko je Jezus obudil nekoga od mrtvih. Zapisano je v 11. poglavju Janezovega evangelija.

10. Kaj se zgodi, ko Jezus oznanjuje na drugi strani Jordana, in kaj naredi? (Janez 11:1–3)

¹⁰ Beri Janez 11:1–3. Predstavljaj si to, kar se je v Betaniji zgodilo proti koncu leta 32 n. št. Jezus ima v tej vasi dobre prijatelje – Lazarja in njegovi sestri, Marijo in Marto. (Luk. 10:38–42) Toda Lazar zboli in njegovi sestri sta zaskrbljeni. Zato pošljeta sporočilo Jezusu, ki je na drugi strani Jordana, približno dva dni hoje od Betanije. (Jan. 10:40) Na žalost Lazar približno takrat, ko sporočilo pride do Jezusa, umre. Čeprav Jezus ve, da je njegov prijatelj že umrl, ostane tam, kjer je, še dva dni, nato pa odpotuje v Betanijo. Ko pride tja, je Lazar že štiri dni mrtev. Jezus namerava narediti nekaj, kar bo koristilo njegovim prijateljem in oslavilo Boga. (Jan. 11:4, 6, 11, 17)

11. Kaj se iz tega poročila naučimo o prijateljstvu?

¹¹ Iz tega poročila se naučimo nekaj o prijateljstvu. Ko sta Marija in Marta poslali Jezusu sporočilo, ga nista prosili, naj pride v Betanijo. Rekli sta samo, da je njegov dragi prijatelj bolan. (Jan. 11:3) Ko je Lazar umrl, bi ga Jezus lahko obudil na daljavo. Vendar se je odločil, da gre v Betanijo, da bi lahko bil z Marijo in Marto. Ali imaš kakšnega prijatelja, ki ti bo priskočil na pomoč, ne da bi ga za to moral prositi? Potem veš, da se lahko v stiski zaneseš nanj. (Preg. 17:17) Bodimo drugim takšni prijatelji, kot je bil Jezus. Poglejmo zdaj, kaj se je naprej dogajalo v Betaniji.

12. Kaj Jezus obljubi Marti in zakaj to ni prazna obljuba? (Janez 11:23–26)

¹² Beri Janez 11:23–26. Ko Marta izve, da je Jezus blizu Betanije, odhiti k njemu in mu reče: »Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« (Jan. 11:21) Res je, da bi Jezus lahko ozdravil Lazarja, vendar želi narediti nekaj še bolj izjemnega. Marti obljubi: »Tvoj brat bo obujen.« Nato ji pove še dodaten razlog, da lahko verjame njegovi obljubi: »Jaz sem vstajenje in življenje.« Torej mu je Bog dal oblast nad življenjem in smrtjo. Nekoč prej je obudil neko deklico malo zatem, ko je umrla. Nekega mladega moškega  pa je verjetno obudil isti dan, ko je umrl. (Luk. 7:11–15; 8:49–55) Ampak ali lahko obudi nekoga, ki je mrtev že štiri dni in je njegovo truplo že začelo razpadati?

13. Kako na Jezusa vpliva to, da Marija in drugi jokajo, kot to piše v Janezu 11:32–35? (Glej tudi sliko.)

¹³ Beri Janez 11:32–35. Predstavljaj si, kaj se zgodi zatem. K Jezusu pride tudi Marija, Lazarjeva druga sestra. Reče mu isto kot njena sestra: »Gospod, če bi bil ti tukaj, moj brat ne bi umrl.« Zelo žalostna je, tako kot so drugi. Ko Jezus vidi, da ljudje jokajo, ga prevzame globoka žalost. Ker s svojimi prijatelji sočustvuje, se razjoka. Razume, kako boleče je, ko ti umre kdo od ljubljenih. Prav gotovo si močno želi odstraniti vzrok za njihove solze!

14. Kaj se lahko o Jehovu naučimo iz tega, kako se je Jezus odzval na Marijine solze?

¹⁴ Iz tega, kako se je Jezus odzval na Marijine solze, se naučimo, da je Jehova Bog, ki globoko sočustvuje. Zakaj lahko to rečemo? Kot smo videli v prejšnjem članku, Jezus popolnoma odseva razmišljanje in občutke svojega Očeta. (Jan. 12:45) Ko torej beremo, da je Jezus tako globoko sočustvoval s svojimi žalujočimi prijatelji, da se je razjokal, lahko sklepamo, da se tudi Jehova močno dotakne, ko vidi, da od žalosti jokamo. (Ps. 56:8) Ali to v tebi ne vzbudi želje, da bi se še bolj zbližal z našim ljubečim Bogom?

15. Opiši, kaj se je zgodilo pri Lazarjevem grobu, kot to piše v Janezu 11:41–44. (Glej tudi sliko.)

¹⁵ Beri Janez 11:41–44. Ko Jezus pride k Lazarjevemu grobu, naroči, naj odmaknejo kamen, ki je prislonjen nanj. Marta temu ugovarja in reče, da truplo zdaj zagotovo že zaudarja. Jezus ji odgovori: »Ali ti nisem rekel, da boš videla Božjo slavo, če boš verjela?« (Jan. 11:39, 40) Nato pogleda proti nebu in izreče javno molitev. Vse zasluge za to, kar  bo naredil, želi pripisati Jehovu. Nato zakliče: »Lazar, pridi ven!« In Lazar pride ven iz groba! Jezus je ravnokar naredil nekaj, kar se je nekaterim zdelo nemogoče. c

16. Kako nam poročilo iz 11. poglavja Janezovega evangelija okrepi vero v vstajenje?

¹⁶ Poročilo iz 11. poglavja Janezovega evangelija nam okrepi vero v vstajenje. Zakaj? Spomni se, kaj je Jezus obljubil Marti: »Tvoj brat bo obujen.« (Jan. 11:23) Jezus ima tako kot njegov Oče željo in moč, da to obljubo izpolni. Iz njegovih solz se vidi, da hrepeni po tem, da odstrani smrt in žalost, ki jo ta povzroči. In ko je Lazar prišel iz groba, je bil to še en dokaz več, da ima Jezus moč obujati mrtve. Pomisli tudi, kaj je Jezus rekel Marti: »Ali ti nisem rekel, da boš videla Božjo slavo, če boš verjela?« (Jan. 11:40) Imamo zanesljive razloge, da verjamemo, da se bo Božja obljuba o vstajenju mrtvih izpolnila. Kaj pa lahko naredimo, da bi nam bilo to upanje še bolj resnično?

17. Kaj bi morali imeti v mislih, ko v Svetem pismu beremo poročila o vstajenjih?

¹⁷ Beri in poglobljeno premišljuj o vstajenjih, ki so zapisana v Svetem pismu. Tam najdemo osem primerov ljudi, ki so bili obujeni od mrtvih na zemlji. d Zakaj ne bi ta poročila podrobneje raziskal? Pri tem imej v mislih, da so bili to resnični ljudje – moški, ženske in otroci. Bodi pozoren, kaj se lahko naučiš. Razmisli, kako se iz vsakega primera vidi, da ima Bog željo in moč obuditi mrtve. Predvsem pa razmišljaj o najpomembnejšem vstajenju – o vstajenju Jezusa. Imej v mislih,  da je bilo njegovemu vstajenju priča na stotine ljudi. Poleg tega nam njegovo vstajenje daje trden temelj za vero. (1. Kor. 15:3–6, 20–22)

18. Kako ti lahko kar najbolj koristijo naše pesmi, ki govorijo o upanju na vstajenje? (Glej tudi podčrtno opombo.)

¹⁸ Vzemi si čas za »duhovne pesmi«, v katerih je omenjeno upanje na vstajenje. e (Efež. 5:19) Te pesmi nam naredijo vstajenje še bolj resnično in nam okrepijo vero v to dragoceno upanje. Poslušaj jih in jih vadi. Med družinskim čaščenjem se pogovarjajte o pomenu besedila teh pesmi. Besedilo si zapomni in o njem poglobljeno premišljuj. Tako te bo Jehova po svojem duhu lahko spomnil na te pesmi, če se boš kdaj znašel v okoliščini, v kateri bo ogroženo tvoje življenje, ali če boš izgubil koga od svojih ljubljenih. Tolažile te bodo in ti dajale moč.

19. Kaj si lahko živo predstavljamo glede vstajenja? (Glej okvir » Kaj bi jih vprašal?«.)

¹⁹ Uporabi domišljijo. Jehova nam je dal sposobnost, da si lahko predstavljamo sami sebe v novem svetu. Neka sestra je rekla: »Za to, da si zamišljam sebe v novem svetu, si vzamem toliko časa, da lahko že kar voham vrtnice v raju.« Predstavljaj si, da boš srečal zveste moške in ženske iz svetopisemskih časov. Koga si najbolj želiš spoznati? Kaj boš to osebo vprašal? Prav tako si živo predstavljaj, kako bo, ko boš spet videl svoje ljubljene, ki so umrli. Skušaj si naslikati podrobnosti tega srečanja – prve besede, prisrčne objeme in solze radosti.

20. Kaj naj bi bili odločeni delati?

²⁰ Kako zelo hvaležni smo Jehovu, da je obljubil vstajenje mrtvih! Lahko smo prepričani, da se bo ta obljuba uresničila, saj ima Jehova željo in moč, da jo izpolni. Bodimo odločeni, da si še naprej krepimo vero v to dragoceno upanje. Tako se bomo še bolj zbližali z Bogom, ki vsakemu od nas obljublja: Tvoji ljubljeni bodo obujeni!