1. O čem smo prepričani?

 SMO Božje ljudstvo, zato vemo, da nas ima Jehova rad in nam želi najboljše življenje. (Rim. 8:35–39) Prepričani smo tudi, da nam vedno koristi, če upoštevamo svetopisemska načela. (Iza. 48:17, 18) Kaj pa, če se pojavijo težave, ki jih nismo pričakovali?

2. Kakšne težave morda imamo in kaj se zaradi njih lahko začnemo spraševati?

² Vsakega Jehovovega služabnika pesti kakšna težava. Mogoče nas razočara kdo od družinskih članov. Morda imamo hude zdravstvene težave, zaradi katerih ne moremo narediti za Jehova toliko, kot bi želeli. Lahko da čutimo katastrofalne posledice naravne nesreče. Ali pa nas preganjajo zaradi vere. V takšnih preizkušnjah se mogoče sprašujemo: Zakaj se to dogaja meni? Sem naredil kaj narobe? Ali to pomeni, da me Jehova ne blagoslavlja več? Če se kdaj tako počutiš, ne bodi potrt. Številni Jehovovi zvesti služabniki so se bojevali s podobnimi občutki. (Ps. 22:1, 2; Hab. 1:2, 3)

3. Kaj se lahko naučimo iz Psalma 34:19?

³ Beri Psalm 34:19. Bodimo pozorni na dve misli v tem  psalmu: 1. pravičnega doletijo težave in 2. Jehova nas rešuje iz težav. Kako nas Jehova rešuje? Med drugim tako, da nam pomaga imeti realen pogled na življenje v tem svetu. Čeprav nam je obljubil, da nam bo služenje njemu prinašalo veselje, nam ne zagotavlja, da bomo že zdaj živeli brez skrbi. (Iza. 66:14) Spodbuja nas, naj se osredotočamo na prihodnost – na čas, ko bomo večno lahko imeli takšno življenje, kot nam ga je namenil. (2. Kor. 4:16–18) Do takrat pa nam bo vsak dan pomagal, da bomo vztrajali. (Žal. 3:22–24)

4. Kaj bomo pregledali v tem članku?

⁴ Poglejmo, kaj se lahko naučimo od zvestih Jehovovih častilcev v svetopisemskih in današnjih časih. Kot bomo videli, lahko težave pridejo nepričakovano. Ampak če se zanašamo na Jehova, nas bo vedno podpiral. (Ps. 55:22) Ko bomo pregledovali te zglede, se vprašaj: Kako bi se jaz odzval v podobni okoliščini? Kako mi ti zgledi še bolj okrepijo zaupanje v Jehova? Kako lahko to, kar se od njih naučim, upoštevam v svojem življenju?

5. Katere težave je imel Jakob zaradi Labana? (Glej sliko na naslovnici.)

⁵ Jehovovi služabniki v svetopisemskih časih so imeli težave, ki jih niso pričakovali. Razmislimo o Jakobu. Oče mu je naročil, naj si za ženo vzame eno od hčera Labana, ki je veroval v Jehova. Zagotovil mu je tudi, da ga bo Jehova bogato blagoslovil. (1. Mojz. 28:1–4) Torej je Jakob naredil to, kar je prav. Iz kanaanske dežele je odpotoval k Labanu, ki je imel dve hčeri, Lejo in Rahelo. Jakob se je zaljubil v Rahelo in se strinjal, da bo njenemu očetu služil sedem let, preden se poroči z njo. (1. Mojz. 29:18) Ampak stvari se niso izšle tako, kot je Jakob pričakoval. Laban ga je z zvijačo spravil v zakon s starejšo hčerko Lejo. Dovolil mu je, da se je čez en teden poročil z Rahelo, vendar je moral zanjo služiti še sedem let. (1. Mojz. 29:25–27) Laban je bil do Jakoba nepošten tudi v poslovnih zadevah. Izkoriščal ga je kar 20 let! (1. Mojz. 31:41, 42)

6. S katerimi drugimi težavami se je moral Jakob spoprijemati?

⁶ Jakob pa se je spoprijemal še z drugimi težavami. Imel je veliko družino, toda njegovi sinovi se niso vedno razumeli med seboj. Svojega lastnega brata Jožefa so celo prodali za sužnja. Jakobova sinova Simeon in Levi sta nekoč nakopala sramoto družini in Jehovu. Poleg tega je Jakobova ljubljena žena Rahela umrla med porodom njunega drugega otroka. In na stara leta se je bil Jakob zaradi hude lakote prisiljen preseliti v Egipt. (1. Mojz. 34:30; 35:16–19; 37:28; 45:9–11, 28)

7. Kako je Jehova pokazal Jakobu, da mu je naklonjen?

⁷ Kljub vsem težavam Jakob nikoli ni izgubil vere v Jehova in njegove obljube. Zato mu je bil Bog naklonjen. V materialnem pogledu ga je blagoslovil, čeprav je bil Laban do njega nepošten. In samo pomisli, kako hvaležen je moral biti Jakob Jehovu, ko je bil spet lahko skupaj z Jožefom, za katerega je dolgo mislil, da je mrtev! Tesno prijateljstvo z Jehovom je Jakobu omogočalo, da se je uspešno  boril s svojimi težavami. (1. Mojz. 30:43; 32:9, 10; 46:28–30) Če ves čas skrbimo za to, da smo blizu Jehovu, lahko tudi mi vztrajamo, ko nepričakovano pridejo težave.

8. Kaj je kralj David želel narediti?

⁸ Kralj David ni mogel narediti za Jehova vsega, kar si je želel. Svojemu Bogu je na primer hotel zgraditi tempelj. O tem je govoril s prerokom Natanom. Ta mu je rekel: »Naredi vse, kar želiš, saj je pravi Bog s teboj.« (1. krn. 17:1, 2) Lahko si samo predstavljamo, kako so te besede spodbudile Davida. Mogoče je takoj začel načrtovati za ta velikanski projekt.

9. Kako se je David odzval na neprijetno novico?

⁹ Toda Jehovov prerok se je kmalu vrnil z neprijetno novico. Tisto noč je Jehova Natanu rekel, da mu ne bo David gradil templja, ampak eden od njegovih sinov. (1. krn. 17:3, 4, 11, 12) Kako je David reagiral, ko je to slišal? Prilagodil je svoj cilj. Usmeril se je v to, da zbira denar in material, ki ju bo njegov sin Salomon potreboval za ta projekt. (1. krn. 29:1–5)

10. Kako je Jehova blagoslovil Davida?

¹⁰ Jehova je z Davidom takoj zatem, ko mu je rekel, da ne bo on tisti, ki mu bo gradil tempelj, sklenil zavezo. Obljubil mu je, da bo eden od njegovih potomcev vladal večno. (2. Sam. 7:16) Zamisli si, kako vesel bo David v novem svetu, ko bo izvedel, da živi pod tisočletno vlado Jezusa, kralja iz njegove lastne rodovne linije! To poročilo nam pomaga razumeti naslednje: Tudi če ne moremo narediti za Jehova vsega, kar bi želeli, ima Bog morda za nas pripravljene blagoslove, ki jih ne bi nikoli pričakovali.

11. Kako je Jehova blagoslovil kristjane v prvem stoletju, čeprav Božje kraljestvo ni prišlo takrat, ko so pričakovali? (Apostolska dela 6:7)

¹¹ Kristjani v prvem stoletju so imeli včasih občutek negotovosti in tudi nepričakovane težave. Zelo so si na primer želeli, da bi prišlo Božje kraljestvo, ampak niso vedeli, kdaj se bo to zgodilo. (Apd. 1:6, 7) Kaj so vseeno delali? Zaposleni so bili z oznanjevanjem. Ko se je dobra novica širila, so videli jasen dokaz, da Jehova blagoslavlja njihov trud. (Beri Apostolska dela 6:7.)

12. Kaj so kristjani v prvem stoletju delali, ko je bila lakota?

¹² V nekem času je »ves obljudeni svet« zajela velika lakota. (Apd. 11:28, pdč. op.) Prizadela je tudi kristjane. Skušaj se postaviti v njihovo kožo. Gotovo je družinske poglavarje skrbelo, kako bo njihova družina prišla do hrane. Kaj pa mladi, ki so nameravali več oznanjevati? Ali so imeli občutek, da bi bilo dobro s tem počakati? Ne glede na to, kakšne so bile okoliščine, so se jim kristjani prilagodili. Še naprej so oznanjevali, kolikor so lahko, in to, kar so imeli, z veseljem delili s soverniki v Judeji. (Apd. 11:29, 30)

13. Katere blagoslove so kristjani imeli med lakoto?

¹³ Katere blagoslove so kristjani imeli med lakoto? Ko so jim soverniki pomagali, so na lastni koži občutili, kako Jehova skrbi zanje. (Mat. 6:31–33) Gotovo so se z njimi še bolj zbližali. Tisti, ki so kaj prispevali ali kako drugače sodelovali pri pomoči, so okusili srečo, ki izhaja iz dajanja. (Apd. 20:35) Vsi so se prilagodili  spremenjenim okoliščinam, zato jih je Jehova blagoslovil.

14. Kaj se je zgodilo Barnabu in Pavlu in kakšen je bil rezultat? (Apostolska dela 14:21, 22)

¹⁴ Kristjani v prvem stoletju so bili pogosto preganjani, včasih ko so to morda najmanj pričakovali. Razmislimo, kaj se je zgodilo Barnabu in apostolu Pavlu, ko sta oznanjevala v Listri in okolici. Ljudje so ju najprej prisrčno sprejeli in jima prisluhnili. Toda kasneje so nasprotniki »na svojo stran pridobili veliko ljudi« in nekateri od teh so Pavla kamenjali ter ga pustili, da bi umrl. (Apd. 14:19) Ampak Barnaba in Pavel sta oznanjevala naprej drugje. Kakšen je bil rezultat? »Kar nekaj ljudem sta pomagala, da so postali učenci,« ter s svojimi besedami in zgledom okrepila sovernike. (Beri Apostolska dela 14:21, 22.) Mnogim je koristilo, ker Barnaba in Pavel med nenadnim preganjanjem nista nehala oznanjevati. Jehova nas bo blagoslavljal, dokler še naprej opravljamo delo, ki nam ga je zaupal.

15. Kaj se naučiš od brata Macmillana?

¹⁵ V letih pred 1914 so imeli Jehovovi služabniki velika pričakovanja. Vzemimo za primer brata Macmillana. Tako kot številni drugi takrat je bil prepričan, da bo kmalu šel v nebesa. V svojem govoru septembra 1914 je rekel: »To je verjetno moj zadnji javni govor.« Seveda to ni bilo res. Kasneje je napisal: »Mogoče smo bili nekateri malo prehitri in smo mislili, da bomo šli kar takoj v nebesa.« Dodal je: »Naša naloga je, da ostanemo zaposleni v Gospodovem delu.« Brat Macmillan je res ostal zaposlen. Goreče je oznanjeval in je imel priložnost spodbujati mnoge brate, ki so bili zaprti zaradi nevtralnosti. Poleg tega je zvesto obiskoval občinske shode, tudi ko je bil že star. Kako je bratu Macmillanu koristilo, da je dobro uporabljal svoj čas, medtem ko je čakal na nagrado? Malo pred smrtjo leta 1966 je napisal: »Moja vera ni nikoli oslabela.« Res odličen zgled, ki naj bi ga vsi posnemali, še posebej če preizkušnje trajajo dlje, kot smo mislili! (Heb. 13:7)

16. V kateri nepričakovani težavi sta se znašla Herbert Jennings in njegova žena? (Jakob 4:14)

¹⁶ Mnogi današnji Jehovovi služabniki se bojujejo z nepričakovanimi zdravstvenimi težavami. Brat Herbert Jennings b je v svoji življenjski zgodbi napisal, da sta z ženo uživala, ko sta bila misijonarja v Gani. Toda čez čas so mu diagnosticirali hudo motnjo razpoloženja. Uporabil je besede iz Jakoba 4:14 in svoje nove okoliščine imenoval jutri, ki ga z ženo nista pričakovala. (Beri.) Napisal je: »Pogledala sva torej stvarnosti v oči in uredila stvari, da sva [...] zapustila Gano in najine številne tesne prijatelje ter se vrnila v Kanado [na zdravljenje].« Jehova je pomagal bratu Jenningsu in njegovi ženi, da sta mu še naprej zvesto služila kljub tem težavam.

17. Kako je zgled brata Jenningsa koristil nekemu bratu in sestri?

 ¹⁷ Iskrena izpoved brata Jenningsa v njegovi življenjski zgodbi je močno vplivala na druge. Neka sestra je napisala: »Še nikoli nisem bila tako ganjena kakor takrat, ko sem prebrala ta članek. [...] Ko sem brala o tem, kako se je moral brat Jennings odpovedati polnočasni dodelitvi, da bi lahko skrbel za svoje zdravje, sem začela na svojo težavo gledati uravnovešeno.« Podobno je napisal neki brat: »Deset let sem služil kot občinski starešina, potem pa sem moral zaradi duševne bolezni pustiti to prednost. Zaradi občutka neuspeha sem bil pogosto preveč žalosten, da bi bral življenjske zgodbe. [...] Vztrajnost brata Jenningsa pa me je okrepila.« To nas spomni, da lahko tudi mi spodbujamo druge, če vztrajamo v nepričakovanih težavah. Tudi če nam v življenju ne gre tako, kot bi si želeli, smo še vedno lahko zgled vere in zdržljivosti. (1. Pet. 5:9)

18. Kaj se naučiš iz zgleda vdove iz Nigerije, kot je to uprizorjeno na slikah?

¹⁸ Izbruhi bolezni, kot je pandemija covida-19, lahko močno vplivajo na Jehovovo ljudstvo. Neki vdovi iz Nigerije na primer je ostalo zelo malo hrane in denarja. Nekega jutra jo je njena hčerka vprašala, kaj bosta jedli, potem ko bosta skuhali zadnjo skodelico riža. Naša sestra je hčerki rekla, da jima ni ostalo nič več denarja in hrane, ampak da bosta posnemali vdovo iz Sarepte – pripravili si bosta zadnji obrok in prepustili stvari v Jehovove roke. (1. kra. 17:8–16) Niti še nista začeli razmišljati, kaj bosta jedli za kosilo, ko so jima soverniki že prinesli paket s hrano. V njem je bilo dovolj hrane za več kot dva tedna. Sestra je povedala, da sploh ni pomislila, da je Jehova tako pozorno poslušal to, kar je rekla svoji hčerki. Res je, če se v nepričakovanih težavah zanašamo na Jehova, se lahko z njim še bolj zbližamo. (1. Pet. 5:6, 7)

19. Kakšno preganjanje prestaja Aleksej Jeršov?

 ¹⁹ V zadnjih letih številni naši bratje in sestre prenašajo preganjanje, ki ga morda niso pričakovali. Eden od njih je Aleksej Jeršov, ki živi v Rusiji. Ko se je leta 1994 krstil, je Jehovovo ljudstvo v tej državi uživalo nekaj svobode. V zadnjih letih pa se je situacija spremenila. Leta 2020 so oblasti vdrle v njegov dom, ga preiskale in mu zasegle veliko imetja. Več mesecev kasneje so ga obtožili zločina. In kar je še hujše, obtožba je temeljila na videoposnetkih, ki jih je posnel nekdo, ki se je več kot eno leto pretvarjal, da ga zanima Sveto pismo. Kakšna grda prevara!

20. Kako brat Jeršov krepi svoj odnos z Jehovom?

²⁰ Ali je iz težke preizkušnje brata Jeršova prišlo tudi kaj dobrega? Ja. Njegov odnos z Jehovom je zdaj še močnejši. »Sedaj z ženo bolj pogosto skupaj moliva,« pravi. »Ugotovil sem, da v tej situaciji ne bom zmogel brez Jehovove pomoči.« Dodaja še: »Občutke potrtosti mi pomaga premagovati osebno preučevanje. Premišljujem o zgledih zvestih služabnikov iz preteklosti. V Svetem pismu je veliko pripovedi o tem, kako pomembno je ostati miren in zaupati Jehovu.«

21. Kaj si se naučil iz tega članka?

²¹ Kaj smo se naučili iz tega članka? Življenje v tem svetu je negotovo. Kljub temu Jehova vedno pomaga svojim služabnikom, če se zanašajo nanj. Tako je, kot piše v tematskem stavku: »Pravičnega doleti veliko težav, toda Jehova ga iz vseh rešuje.« (Ps. 34:19) Zato se ne osredotočajmo na težave, ampak na Jehovovo neomejeno moč. Potem bomo lahko rekli tako kot apostol Pavel: »Z vsem se lahko spoprimem zaradi njega, ki mi daje moč.« (Fil. 4:13)