1., 2. Zakaj bi morali usposabljati druge, da bi opravljali teokratične naloge?

JEZUS je objavljal dobro novico o Kraljestvu, in to je bila njegova glavna naloga. Vseeno pa si je vzel čas, da je usposabljal druge za pastirje in učitelje. (Mat. 10:5–7) Filip je bil goreč evangelizator, vendar je nedvomno pomagal svojim štirim hčeram, da so postale učinkovite oznanjevalke svetopisemskih resnic. (Apd. 21:8, 9) Zakaj je takšno usposabljanje pomembno tudi danes?

² Po svetu vse več ljudi sprejme dobro novico. Novi, ki še niso krščeni, morajo razumeti, kako pomembno je osebno preučevati Sveto pismo. Prav tako jih je treba poučiti, da bodo znali drugim oznanjevati dobro novico in jih učiti o resnici. V občinah bi morali brate spodbujati k marljivemu delu, tako da bi ustrezali pogojem za strežne služabnike in starešine. Zreli kristjani lahko z »dobrim poukom« pomagajo novim, da duhovno napredujejo. (Preg. 4:2)

3., 4. a) Kako je Pavel preučevanje Svetega pisma povezal z učinkovitim oznanjevanjem? b) Kaj moramo sami delati, preden želimo spodbuditi učence k osebnemu preučevanju Svetega pisma?

³ Kako pomembno je osebno preučevanje Svetega pisma? Odgovor najdemo v besedah apostola Pavla, ki jih je namenil sokristjanom v Kolosah. Napisal je: »Nismo nehali moliti za vas in prositi, da bi bili napolnjeni s točnim spoznanjem njegove [Božje] volje v vsej modrosti in duhovni dojemljivosti, da bi tako živeli vredno Jehova in mu v vsem ugajali. Zato še naprej rojevajte sad v vsakem dobrem delu in rastite v točnem spoznanju o Bogu.« (Kol. 1:9, 10) Takšno točno spoznanje bi kološkim kristjanom pomagalo, da bi »živeli vredno Jehova in mu v vsem ugajali«. To bi jim omogočilo, da bi še naprej rojevali »sad v vsakem dobrem delu«, zlasti v oznanjevanju dobre novice. Jehovov služabnik, ki želi biti učinkovit oznanjevalec, mora redno preučevati Sveto pismo. Dobro je, da svojim biblijskim učencem pomagamo to dojeti.

⁴ Preden želimo drugim pomagati, da razumejo, kako koristno je osebno preučevati Sveto pismo, moramo biti sami prepričani o vrednosti preučevanja. Pravzaprav moramo imeti dobre preučevalne navade. Zato se lahko vprašaš: »Ali znam stanovalcu odgovoriti na temelju Biblije, ko pove kaj, kar je v nasprotju z biblijskimi nauki, ali pa postavi kakšno težko vprašanje? Ali med branjem o tem, kako so Jezus, Pavel in drugi vztrajali v oznanjevanju, poglobljeno premišljujem, kako bi morala njihova vztrajnost vplivati na moje služenje Jehovu?« Vsi potrebujemo spoznanje in nasvete iz Božje Besede. In če povemo drugim, kako nam koristi osebno preučevanje, jih s tem morda spodbudimo, da začnejo tudi sami marljivo preučevati Sveto pismo, in se tako lahko veselijo podobnih koristi.

5. Povej kakšen predlog, kako lahko pomagamo novim, da si pridobijo navado rednega osebnega preučevanja Biblije.

⁵ Lahko se vprašaš: »Kako naj pomagam učencu, da bo redno preučeval Biblijo?« Za začetek bi mu denimo lahko pokazal, kako naj se pripravi na gradivo iz publikacije, ki jo preučujeta. Morda mu lahko predlagaš, naj prebere katerega od dodatkov v knjigi Kaj Sveto pismo v resnici uči? in poišče navedene svetopisemske vrstice. Pomagaj mu, da se pripravi na shode s ciljem, da na njih komentira. Spodbudi ga, naj prebere vsako številko Stražnega stolpa in Prebudite se!. Če je v njegovem jeziku na voljo Watchtower Library ali Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA, mu lahko pokažeš, kako tam poiskati odgovore na biblijska vprašanja. S takšno pomočjo bo biblijski učenec najverjetneje  kmalu vzljubil osebno preučevanje Božje Besede.

6. a) Kako lahko pomagaš učencu, da v svojem srcu okrepi ljubezen do Biblije? b) Kaj bo biblijski učenec verjetno čutil, ko bo iz srca vzljubil Biblijo?

⁶ Seveda ne bi smeli nikogar siliti k temu, naj bere in preučuje Biblijo. Pri tem, ko se trudimo učencu okrepiti ljubezen do Biblije, raje uporabimo pripomočke, ki nam jih priskrbuje Jehovova organizacija. Iskren učenec bo morda sčasoma čutil podobno kot psalmist, ki je zapel: »Zame pa je dobro, da se bližam Bogu. K Vrhovnemu gospodu Jehovu sem se zatekel.« (Ps. 73:28) Jehovov duh bo deloval na takšnega vestnega biblijskega učenca, ki ceni to, kar se uči.

7. Kako je Jezus usposabljal oznanjevalce dobre novice? (Glej sliko pri naslovu.)

⁷ V desetem poglavju Matejevega evangelija najdemo smernice, ki jih je Jezus dal dvanajstim apostolom. Ni govoril kar na splošno, ampak je povedal določna navodila. ^[1] Apostoli so poslušali Jezusa, ko jih je ta poučil, kako učinkovito oznanjevati. Nato so se odpravili na področje. Ker so lahko opazovali Jezusove metode, so kmalu tudi sami spretno poučevali druge o svetopisemski resnici. (Mat. 11:1) Tudi mi lahko svoje učence usposabljamo, da bodo postali učinkoviti oznanjevalci dobre novice. Poglejmo sedaj dva načina, kako jim lahko pri tem pomagamo.

8., 9. a) Kakšen je bil Jezus do ljudi, ki jim je oznanjeval? b) Kako lahko pomagamo novim oznanjevalcem, da se bodo z ljudmi pogovarjali tako, kot se je Jezus?

⁸ Pogovarjajmo se z ljudmi. Jezus je drugim pogosto govoril o Kraljestvu. Na primer, z neko žensko, ki je prišla k Jakobovemu studencu blizu mesta Sihar, je imel živahen pogovor, ki je obrodil lepe rezultate. (Jan. 4:5–30) Prav tako se je pogovarjal z davkarjem Matejem, ki mu je bilo ime tudi Levi. V evangelijih sicer zelo malo piše o tem pogovoru, toda Matej je sprejel Jezusovo vabilo, naj postane njegov sledilec. Kasneje je Matej za Jezusa pripravil gostijo. Tu so lahko navzoči prisluhnili Jezusu, ko se je kar nekaj časa pogovarjal z drugimi. (Mat. 9:9; Luk. 5:27–39)

⁹ Ob neki drugi priložnosti je Jezus prijateljsko govoril z Natanaelom, ki je imel negativen pogled na ljudi iz Nazareta. Ta pogovor pa je Natanaela spodbudil, da je spremenil svoje mnenje. Odločil se je, da bo izvedel več o tem, kar je učil Jezus, ki je bil iz Nazareta. (Jan. 1:46–51) Imamo torej dober razlog za to, da usposabljamo nove, da se bodo znali z drugimi pogovarjati prijateljsko in sproščeno. ^[2] Tisti, ki jim tako pomagamo, bodo verjetno zelo veseli, ko bodo videli, da se duhovno naravnani posamezniki ugodno odzivajo na osebno zanimanje in prijazne besede.

10.–12. a) Kako je Jezus negoval zanimanje, ki so ga ljudje pokazali za dobro novico? b) Kako lahko pomagamo novim oznanjevalcem, da izboljšajo svoje spretnosti kot učitelji biblijskih resnic?

¹⁰ Negujmo zanimanje. Jezus je imel za to, da opravi svojo sveto službo, omejen čas. Kljub temu si je vzel čas, da je negoval zanimanje, ki so ga ljudje pokazali za dobro novico. Nekoč je na primer ljudi poučeval kar iz čolna. Ob tej priložnosti je Petru za ulov čudežno priskrbel zelo veliko rib in mu rekel: »Odslej boš lovil ljudi, žive ljudi.« Kakšen rezultat so imele Jezusove besede in dejanja? Peter in njegovi sodelavci so izvlekli »čolne na kopno, pustili vse in šli za njim [Jezusom]«. (Luk. 5:1–11)

 ¹¹ Nikodem, ki je bil član sanhedrina, se je začel zanimati za to, kar je Jezus učil. Želel je spoznati več, vendar ga je bilo strah, kaj bi drugi rekli, če bi ga videli, da se z Jezusom pogovarja v javnosti. Jezus je bil prilagodljiv in mu je velikodušno namenil svoj čas. Nikodema je sprejel ponoči, stran od pogledov množice. (Jan. 3:1, 2) Kaj se lahko naučimo iz teh primerov? Božji Sin si je vzel čas za to, da je posameznikom krepil vero. Ali ne bi morali tudi mi marljivo opravljati ponovne obiske in voditi svetopisemske tečaje z ljudmi, ki pokažejo zanimanje?

¹² Novi oznanjevalci bodo najverjetneje izboljšali svoje spretnosti kot učitelji biblijskih resnic, če bomo skupaj z njimi oznanjevali. Lahko jim pomagamo, da ne pozabijo na tiste, ki so pokazali že kanček zanimanja. Nove oznanjevalce povabimo, da nas spremljajo na ponovne obiske in svetopisemske tečaje. S takšnim usposabljanjem in spodbudami bodo manj izkušeni oznanjevalci gotovo želeli tudi sami negovati zanimanje drugih in voditi svetopisemske tečaje. Poleg tega se bodo naučili, da na oznanjevanju ne obupajo prehitro, ampak da so potrpežljivi in vztrajni. (Gal. 5:22; glej okvir » Vztrajnost je bistvena«.)

13., 14. a) Kaj meniš o svetopisemskih primerih tistih, ki so se zelo žrtvovali za druge? b) Kako lahko usposabljaš nove oznanjevalce in mlade, da kažejo ljubezen svojim bratom in sestram?

¹³ Primeri iz Svetega pisma osvetljujejo prednost, ki jo imamo, namreč da izkazujemo »bratoljubje« in služimo drug drugemu. (Beri 1. Petrovo 1:22; Luka 22:24–27.) Božji Sin je za to, da bi stregel drugim, dal vse, tudi svoje življenje. (Mat. 20:28) Dorka »je storila veliko dobrih del in je rada delila miloščino«. (Apd. 9:36, 39) Marija, sestra iz Rima, je »veliko naredila« za sovernike v svoji občini. (Rim. 16:6) Kako lahko pomagamo novim razumeti, kako pomembno je, da so svojim bratom in sestram v pomoč?

¹⁴ Zreli kristjani lahko povabijo nove, da skupaj obiščejo bolne in ostarele. Če je primerno, lahko starši na take obiske vzamejo svoje otroke. Starešine lahko skupaj z drugimi pomagajo našim dragim ostarelim kristjanom, tako da jim priskrbijo hrano ali poskrbijo za kakšno hišno popravilo. S tem se mladi in novi v resnici učijo, kako lahko za druge naredijo kaj prijaznega. Neki starešina je med oznanjevanjem imel navado na kratko obiskati Priče, ki so živeli na njegovem zunanjem oznanjevalskem področju, da bi videl, kako so. Mlad brat, ki ga je pogosto spremljal, se je tako naučil, da bi se morali vsi v občini čutiti ljubljene. (Rim. 12:10)

15. Zakaj je pomembno, da se starešine zanimajo za napredek moških v občini?

¹⁵ Jehova je za učitelje v občini postavil moške, zato je zelo pomembno, da bratje razvijejo govorniške sposobnosti. Če si starešina, ali lahko prisluhneš strežnemu služabniku, ko vadi govor? Morda bo lahko s tvojo pomočjo postal še spretnejši učitelj Božje Besede. (Neh. 8:8) ^[3]

16., 17. a) Kako je Pavel pokazal, da mu je mar za Timotejev napredek? b) Kako lahko starešine učinkovito usposabljajo bodoče občinske pastirje?

¹⁶ V krščanski občini se potrebuje več pastirjev, zato je pomembno nenehno usposabljati brate, ki bodo v prihodnosti opravljali to delo. Pavel je nakazal, kako lahko takšno usposabljanje poteka, ko je Timoteju rekel: »Moj sin, zajemaj moč iz nezaslužene dobrotljivosti, ki je v Kristusu Jezusu, in to, kar si slišal od mene in so potrdile mnoge priče, zaupaj zvestim  ljudem, ki bodo potem ustrezno usposobljeni, da bodo poučevali druge.« (2. Tim. 2:1, 2) Timotej se je učil tako, da je služil skupaj z apostolom, ki je bil starešina. Nato pa je Pavlove metode upošteval na oznanjevanju in v drugih vidikih svete službe. (2. Tim. 3:10–12)

¹⁷ Pavel Timotejevega usposabljanja ni prepustil naključju. Mladeniča je vzel s seboj na potovanja. (Apd. 16:1–5) Starešine lahko posnemajo Pavlov zgled tako, da na pastirske obiske vzamejo usposobljene strežne služabnike, kadar je to primerno. Ti bratje lahko s tem na lastne oči opazujejo učiteljske sposobnosti, vero, potrpežljivost in ljubezen, skratka to, kar se pričakuje od krščanskih nadzornikov. Vse to spada k usposabljanju bodočih pastirjev »Božje črede«. (1. Pet. 5:2)

18. Zakaj bi nam moralo biti pomembno, da druge usposabljamo v Jehovovi službi?

¹⁸ Zaradi naraščajočih potreb in priložnosti v služenju Jehovu je zelo pomembno, da usposabljamo druge. Zgled, ki sta ga dala Jezus in Pavel glede usposabljanja drugih, je še vedno uporaben. Jehova želi, da so njegovi današnji služabniki dobro usposobljeni za teokratične naloge. Daje nam prednost, da pomagamo manj izkušenim posameznikom, da razvijejo svoje sposobnosti in poprimejo za delo, ki ga je v občini treba opraviti. Medtem ko so razmere v svetu vse slabše, nove priložnosti za oznanjevanje pa nenehno rastejo, je takšno usposabljanje pomembno in nujno.

19. Zakaj bi moral biti prepričan, da boš uspešen, ko si marljivo prizadevaš druge usposabljati v Jehovovi službi?

¹⁹ Usposabljanje drugih seveda zahteva čas in trud. Toda Jehova in njegov ljubljeni Sin nas bosta podpirala in nam dala modrost, da bomo takšno usposabljanje lahko priskrbeli. Veseli bomo, ko bomo videli, da si posamezniki, ki jim pomagamo, močno prizadevajo in se trudijo. (1. Tim. 4:10) Pa tudi sami se še naprej trudimo duhovno napredovati v sveti službi Jehovu.