»VSE pretekle vojne [. . .] kar zbledijo v primerjavi s hudim bojem, ki sedaj napreduje v Evropi.« Tako je angleški Stražni stolp, 1. september 1915, opisal prvo svetovno vojno, ki je nazadnje zajela kakih 30 držav. Zaradi te vojne je v angleškem Stražnem stolpu pisalo: »Delo [v prid Kraljestva] je nekoliko ovirano, zlasti v Nemčiji in Franciji.«

Preučevalci Biblije, ki so se znašli sredi tega ostrega spora mednarodnih razsežnosti, niso povsem razumeli načela glede krščanske nevtralnosti. Vseeno pa so bili odločeni oznanjati dobro novico. Wilhelm Hildebrandt je želel sodelovati pri delu v prid Kraljestva, zato je naročil izvode The Bible Students Monthly (Mesečnik Preučevalcev Biblije) v francoščini. Brat Wilhelm v Franciji ni služil kot kolporter (polnočasni oznanjevalec), ampak kot nemški vojak. Ta domnevni sovražnik, oblečen v vojaško uniformo, je osuplim mimoidočim Francozom delil sporočilo o miru.

Pisma, objavljena v angleškem Stražnem stolpu, so nakazovala, da so tudi številni drugi nemški Preučevalci Biblije, medtem ko so bili v vojski, želeli ljudi seznaniti z dobro novico o Kraljestvu. Brat Lemke, ki je služil v vojni mornarici, je poročal, da je pet članov posadke pokazalo zanimanje za resnico. »Celo na krovu te ladje dosegam dobre rezultate v slavo Jehovu,« je napisal.

Georg Kayser je na bojišče odšel kot vojak, domov pa se je vrnil kot služabnik pravega Boga. Kaj se je zgodilo? Nekako je prišel do publikacije Preučevalcev Biblije, z vsem srcem sprejel resnico o Kraljestvu in odložil orožje. Nato je opravljal naloge, ki niso bile povezane z vojskovanjem. Po vojni je veliko let goreče pioniral.

Čeprav Preučevalci Biblije še niso povsem razumeli, kaj pomeni biti nevtralen, sta se njihovo stališče in vedenje povsem razlikovali od pogledov in dejanj ljudi, ki so odobravali vojno. Medtem ko so  politični in verski voditelji povzdigovali narodne zastave, so se Preučevalci Biblije oklepali »Kneza miru«. (Iza. 9:6) Čeprav nekateri niso bili povsem nevtralni, jih je vodilo osnovno prepričanje, ki ga je Preučevalec Biblije Konrad Mörtter takole izrazil: »Iz Božje Besede sem jasno spoznal, da kristjan ne sme ubijati.« (2. Mojz. 20:13) *

V Nemčiji, kjer zakon ni dopuščal nobene izjeme glede ugovora vesti, je več kot 20 Preučevalcev Biblije odklonilo kakršno koli sodelovanje v vojni. Nekatere izmed njih so označili za duševno bolne, kot denimo Gustava Kujatha, ki so ga poslali v psihiatrično bolnišnico in ga tam omamljali z zdravili. Hans Hölterhoff, ki je prav tako zavrnil vpoklic k vojakom, je moral v zapor. Tam ni hotel opravljati nobenega dela, povezanega z vojskovanjem. Pazniki so ga zvezali v prisilni jopič, dokler mu roke niso povsem otrpnile. Ker ni popustil v odločenosti, so uprizorili lažno usmrtitev. Kljub vsemu je Hans ves čas vojne ostal neomajen.

Drugi bratje, ki so jih vpoklicali, so zavrnili nošenje orožja in prosili za naloge, ki niso bile povezane z vojskovanjem. * Tako je ravnal Johannes Rauthe, zato so ga poslali delat na železnico. Konrad Mörtter je delal kot bolničar, Reinhold Weber pa kot medicinski tehnik. Tudi August Krafzig je bil hvaležen, da je dobil naloge, zaradi katerih ni šel na bojišče. Ti in drugi Preučevalci Biblije so bili odločeni služiti Jehovu na temelju tega, kar so razumeli glede ljubezni in zvestovdanosti.

Preučevalci Biblije so zaradi svojega vedenja med vojno pritegnili pozornost vlade, ki jih je začela budno opazovati. V naslednjih letih so se morali Preučevalci Biblije v Nemčiji zaradi oznanjevalske dejavnosti več tisočkrat zagovarjati na sodišču. Da bi jim pomagali, so v podružnici v Nemčiji, ki je bila tedaj v Magdeburgu, ustanovili pravni oddelek.

Jehovove priče so postopoma prečistile svoje razumevanje glede krščanske nevtralnosti. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, so bile povsem nevtralne, s tem da niso v nobenem pogledu sodelovale v vojni. Zato so nanje gledali kot na sovražnike nemške države in so jih kruto preganjali. Toda to je povsem nova tema za enega izmed prihodnjih člankov v rubriki »Iz našega arhiva«. (Iz našega arhiva v Srednji Evropi)