MEDTEM ko so valovi Atlantskega oceana udarjali ob ladjo, ki je plula proti Evropi, je eden izmed potnikov, George Young, z zadovoljstvom razmišljal o vsem, kar je v Braziliji naredil za Kraljestvo. * Nato pa je brat Young pozornost namenil svoji novi dodelitvi – večinoma neobdelanemu področju, ki je obsegalo Španijo in Portugalsko. Upal je, da mu bo po prihodu uspelo razdeliti 300.000 zloženk in organizirati vse potrebno, da bi lahko brat Rutherford tam imel svetopisemska predavanja.

Brat Young je spomladi leta 1925 prišel v Lizbono in naletel na nemirne razmere. Portugalska po revoluciji leta 1910 ni bila več monarhija, ampak je postala republika, Katoliška cerkev pa je izgubila svoj vplivni položaj. Prebivalci so pridobili večje svoboščine, vendar je še vedno prihajalo do državljanskih nemirov.

Ravno ko je brat Young uredil vse potrebno za govor brata Rutherforda, je vlada zaradi poskusa državnega udara uvedla vojno pravo. Tajnik Britanske in inozemske biblične družbe je brata Younga opozoril, da se bo zagotovo srečal s hudim nasprotovanjem. Kljub temu je brat Young člane vodstva Srednje šole Camõesa prosil za dovoljenje, da bi govor potekal v šolski telovadnici, in prošnjo so mu odobrili!

Nato je nastopil 13. maj – dan, ko naj bi brat Rutherford imel predavanje. V zraku je bilo čutiti veliko pričakovanje! Plakati na zgradbah in oglasi v časopisih so objavljali javno predavanje z naslovom »Kako doseči večno življenje na zemlji«. Verski nasprotniki so v svojem časopisu hitro objavili članek, s katerim so bralce posvarili pred pravkar prispelimi »lažnimi preroki«. Poleg tega so pred vhodom v telovadnico razdelili na tisoče brošur, ki so nasprotovale naukom, o katerih naj bi govoril brat Rutherford.

Vseeno je telovadnico napolnilo kakih 2000 ljudi, enako število pa jih ni moglo vstopiti, saj ni bilo dovolj prostora. Nekaj radovednežev je splezalo na vrvne lestve, ki so visele ob stenah, drugi pa so se posedli po telovadnem orodju.

Vendar ni šlo vse gladko. Nasprotniki so začeli vpiti in uničevati stole. Toda brat Rutherford je ostal zbran in se mirno povzpel na mizo, da bi ga lahko občinstvo bolje slišalo. Ko je okrog polnoči končal, mu je več kot 1200 prisotnih pustilo svoje podatke, zato da bi dobili svetopisemsko literaturo. Takoj naslednji dan je bil v časopisu O Século objavljen članek o predavanju brata Rutherforda.

Septembra 1925 je na Portugalskem začel izhajati Stražni stolp v portugalščini. (Pred tem je Stražni stolp v portugalščini že izhajal v Braziliji.) Nekje  v tistem času je Virgílio Ferguson, Preučevalec Biblije iz Brazilije, pričel načrtovati selitev na Portugalsko, da bi pomagal pri delu za Kraljestvo. Prej je z bratom Youngom delal v majhni podružnici Preučevalcev Biblije v Braziliji. Ni minilo dolgo, ko se je Virgílio z ženo Lizzie odpravil na pot, da bi se ponovno pridružil bratu Youngu. Brat Ferguson je prišel ob ravno pravem času, saj je brat Young kmalu odpotoval na druge oznanjevalske dodelitve, tudi v Sovjetsko zvezo.

Na Portugalskem je bila zaradi državnega udara vpeljana diktatura in nasprotovanje se je povečalo. Brat Ferguson je pogumno ostal na Portugalskem in naredil potrebne korake, da bi zaščitil malo skupino Preučevalcev Biblije in jo spodbudil k večji dejavnosti. Prosil je za dovoljenje, da bi na njegovem domu redno potekali shodi. Oktobra 1927 so mu prošnjo odobrili.

V prvem letu diktature se je kakih 450 ljudi na Portugalskem naročilo na Stražni stolp. Poleg tega se je beseda resnice z zloženkami in brošuricami širila v najbolj oddaljene dele portugalskega imperija – v Angolo, na Azore, v Goo, na Madeiro, v Mozambik, na Vzhodni Timor in Zelenortske otoke.

Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja je v Lizbono prišel ponižen portugalski vrtnar, Manuel da Silva Jordão. Ko je živel v Braziliji, je prisluhnil javnemu predavanju brata Younga. Takoj je prepoznal zven resnice in je vneto želel bratu Fergusonu pomagati pri širjenju dobre novice. Zato je začel služiti kot kolporter, kakor so se v tistem času imenovali pionirji. Ker je bilo tiskanje in razdeljevanje svetopisemske literature takrat že dobro organizirano, je nova občina v Lizboni kar cvetela!

Leta 1934 sta se morala zakonca Ferguson vrniti v Brazilijo. Toda seme resnice je bilo posejano. Zvesti skupini bratov in sester na Portugalskem je uspelo, da je duhovno preživela kljub nemirom med špansko državljansko vojno in drugo svetovno vojno. Člani te skupine so bili nekaj časa podobni tleči žerjavici, toda leta 1947 je njihov ogenj tako rekoč spet vzplamtel, ko je na Portugalsko prispel prvi misijonar, John Cooke, ki je obiskal šolo Gilead. Zatem je število oznanjevalcev Kraljestva začelo neustavljivo rasti. Tudi ko je vlada leta 1962 prepovedala dejavnost Jehovovih prič, je število oznanjevalcev še naprej raslo. Decembra 1974, ko je država Jehovove priče pravno priznala, je bilo na Portugalskem več kot 13.000 oznanjevalcev.

Danes več kot 50.000 oznanjevalcev razglaša dobro novico o Božjem kraljestvu na Portugalskem in številnih otokih, kjer se govori portugalščina, tudi na Azorih in Madeiri. Med temi oznanjevalci je tretja generacija nekaterih posameznikov, ki so leta 1925 prisluhnili zgodovinskemu predavanju brata Rutherforda.

Hvaležni smo Jehovu in tem zgodnjim zvestim bratom in sestram, ki so bili pogumno na čelu oznanjevanja kot javni služabniki »Kristusa Jezusa med narodi«. (Rim. 15:15, 16) (Iz našega arhiva s Portugalskega.)