1. Iz česa je razvidno, da je Jehova radodaren?

JEHOVA je bil povsem sam, preden je začel ustvarjati. Kljub temu ni mislil le nase. Ravno nasprotno, ustvaril je inteligentna bitja, duhovna in človeška, in jim tako podaril življenje. »Srečni Bog«, Jehova, rad daje dobre reči. (1. Tim. 1:11; Jak. 1:17) In ker želi, da bi bili tudi mi srečni, nas uči, naj bomo radodarni. (Rim. 1:20)

2., 3. a) Zakaj nas dajanje osrečuje? b) Kaj bomo pregledali?

² Bog je človeka ustvaril po svoji podobi. (1. Mojz. 1:27) To pomeni, da smo narejeni tako, da odsevamo Božje lastnosti. Da bi imeli srečno in izpolnjeno življenje, moramo torej posnemati Jehova. Moramo se zanimati za druge in biti radodarni. (Fil. 2:3, 4; Jak. 1:5) Zakaj? Preprosto zato, ker nas je Jehova tako ustvaril. Čeprav smo nepopolni, nam lahko uspe posnemati Jehova v radodarnosti.

³ Sveto pismo nam pove, kako smo lahko radodarni. Zato si poglejmo, kaj se lahko iz Svetega pisma med drugim naučimo o tej temi. Videli bomo, kako si lahko s tem, da smo  radodarni, pridobimo Božje odobravanje in kako nam radodarnost pomaga izpolniti vlogo, ki nam jo je dal Bog. Pregledali bomo tudi, kako je radodarnost povezana s srečo in zakaj si moramo prizadevati, da ostanemo radodarni.

4., 5. Kakšen zgled sta nam glede radodarnosti dala Jehova in Jezus?

⁴ Jehova želi, da ga ljudje posnemamo, zato je vesel, kadar smo radodarni. (Efež. 5:1) Iz tega, kako smo ustvarjeni, ter iz lepot in bogastva našega naravnega okolja je jasno razvidno, da Bog želi, da smo srečni. (Ps. 104:24; 139:13–16) Zato mu takrat, ko si tudi sami prizadevamo osrečiti druge, izkazujemo čast.

⁵ Pravi kristjani posnemamo Kristusa, ki je dal popoln zgled tega, kako biti radodaren. Jezus sam je rekel: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, temveč da streže in dá svojo dušo kot odkupnino za mnoge.« (Mat. 20:28) Zato je apostol Pavel kristjane spodbudil: »Ohranite isto stališče, kakršno je imel Kristus Jezus. [. . .] Odrekel [se je] samemu sebi in prevzel podobo sužnja.« (Fil. 2:5, 7) Dobro je, da se vsak izmed nas vpraša: »Ali bi lahko še natančneje posnemal Jezusov zgled?« (Beri 1. Petrovo 2:21.)

6. Kaj se naučimo iz Jezusove prilike o usmiljenem Samarijanu? (Glej sliko pri naslovu.)

⁶ Jehova nas odobrava, če posnemamo njegov in Kristusov popolni zgled. To delamo tako, da se zanimamo za dobro drugih in iščemo načine, da bi jim pomagali. Jezus je v priliki o usmiljenem Samarijanu jasno pokazal, da od svojih učencev pričakuje, da naredijo vse, kar lahko, da pomagajo drugim, tudi tistim, ki so drugačnega porekla. (Beri Luka 10:29–37.) Ali se spomniš vprašanja, ki je Jezusa navedlo k temu, da je povedal priliko o usmiljenem Samarijanu? Neki Jud ga je vprašal: »Kdo pa je moj bližnji?« Jezusov odgovor pokaže, da moramo biti kakor Samarijan z veseljem radodarni, če želimo, da nas Bog odobrava.

7. Kako je to, ali smo sebični ali ne, povezano z vesoljnim spornim vprašanjem?

⁷ Kristjani imamo veliko dobrih razlogov za to, da smo radodarni. Radodarnost je na primer povezana s spornim vprašanjem, ki ga je Satan sprožil v edenskem vrtu. Kako je povezana? Satan je trdil, da bi se Adamu in Evi – in v širšem smislu vsemu človeštvu – bolje godilo, če bi se osredinila nase in dala svoje želje pred poslušnost Bogu. Eva je sebično želela postati kakor Bog. Adam pa je sebičnost pokazal tako, da je želel bolj ugajati Evi kakor Bogu. (1. Mojz. 3:4–6) Posledice njunih odločitev so danes očitne. Sebičnost ne vodi do sreče, ampak ravno nasprotno. Če pa smo radodarni, pokažemo, da smo prepričani, da je to, kar Bog pričakuje od nas, za nas res najboljše.

8. Zakaj bi morala prva človeka misliti na druge?

⁸ Bog je prvima človekoma dal nalogo, ki naj bi ju spodbudila k temu, da mislita na druge, čeprav sta bila v edenskem vrtu sama. Jehova je Adama in Evo blagoslovil in jima naročil, naj zemljo napolnita z otroki in si jo podredita. (1. Mojz. 1:28) Podobno kot je bilo Stvarniku zelo pomembno dobro  njegovih stvarjenj, naj bi bila tudi prvima človeškima staršema pomembna sreča njunih še nerojenih otrok. To, da bi vsa zemlja postala raj, bi bilo v dobro Adamovih potomcev. Pri tem velikanskem projektu naj bi med seboj sodelovali vsi člani Adamove vse večje družine.

9. Zakaj bi bili ljudje srečni, če bi širili raj?

⁹ Popolni moški in ženske bi s tem, da bi širili raj, tesno sodelovali z Jehovom, da bi se dosegel njegov namen. Tako bi vstopili v njegov počitek. (Heb. 4:11) Samo zamisli si, kako izpolnjeno in nagrajujoče življenje bi imeli! Ker bi se razdajali za dobro drugih, bi bili deležni velikih blagoslovov in bi občutili izredno zadovoljstvo.

10., 11. Kaj nam pomaga izpolnjevati nalogo, naj oznanjujemo in pridobivamo učence?

¹⁰ Jehova je danes svojim služabnikom naročil, naj oznanjujejo in pridobivajo učence. Da bi izpolnili to nalogo, se moramo iskreno zanimati za dobro drugih. Pri tem delu lahko vztrajamo le, če imamo pravo motivacijo – ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega.

¹¹ Pavel je v prvem stoletju n. št. sebe in nekatere sokristjane zaradi vloge, ki so jo imeli pri sajenju in zalivanju semena resnice o Kraljestvu, imenoval »Božji sodelavci«. (1. Kor. 3:6, 9) Tudi danes smo lahko »Božji sodelavci«, tako da radodarno namenjamo del svojega časa, sredstev in energije izpolnjevanju naloge, ki nam jo je dal Bog – oznanjevanju. To je zares izredna čast!

12., 13. Kateri so po tvojem mnenju blagoslovi pridobivanja učencev?

¹² To, da oznanjevanju in pridobivanju učencev radodarno namenjamo svoj čas in energijo, zelo osrečuje. Mnogi, ki vodijo napredujoče svetopisemske tečaje ali pa so jih v preteklosti, ti lahko povejo, da je le malokaj bolj nagrajujoče. Veliko veselje je videti, kako se hvaležnim posameznikom kar zasvetijo oči, ko doumejo duhovne resnice, kako rastejo v veri, delajo spremembe in začnejo o resnici govoriti z drugimi. Tudi Jezus je bil zelo vesel, ko so se sedemdeseteri, ki jih je poslal oznanjevat, »veseli vrnili« zaradi dobrih rezultatov, ki so jih imeli na oznanjevanju. (Luk. 10:17–21)

¹³ Oznanjevalci po vsem svetu se veselijo, ko vidijo, da sporočilo o dobri novici pozitivno vpliva na življenje ljudi. Razmisli o primeru mlade samske sestre Anne, ki se je, zato da bi več oznanjevala, preselila na področje v vzhodni Evropi, kjer se potrebuje več oznanjevalcev. * »Tu je veliko priložnosti  za vodenje svetopisemskih tečajev, in to mi je zelo všeč,« je napisala. »Oznanjevanje me navdaja z velikim veseljem. Ko pridem domov, nimam časa, da bi se osredinjala nase. Mislim na svoje svetopisemske učence – na njihove težave in skrbi. Razmišljam, kako bi jih spodbudila in jim praktično pomagala. Vse bolj sem prepričana, da ‚dajati osrečuje bolj kakor prejemati‘.« (Apd. 20:35)

14. Kako si lahko na oznanjevanju zadovoljen, tudi če se malo ljudi pozitivno odzove na dobro novico?

¹⁴ Osrečuje nas lahko to, da dajemo ljudem možnost, da se odzovejo na sporočilo o dobri novici, četudi se morda odločijo, da nam ne bodo prisluhnili. Navsezadnje je naša naloga danes podobna nalogi preroka Ezekiela. Jehova mu je rekel: »Sporoči jim moje besede, bodisi da bodo poslušali bodisi da ne.« (Ezek. 2:7; Iza. 43:10) Tudi če nekateri ne cenijo našega sporočila, pa Jehova ceni naš trud. (Beri Hebrejcem 6:10.) Neki oznanjevalec ima glede tega čudovito stališče. O svojem oznanjevanju je napisal: »Sadimo, zalivamo in molimo v upanju, da bo Jehova dal, da zanimanje raste.« (1. Kor. 3:6)

15. Kako se številni odzovejo na radodarnost in ali naj bi njihov odziv vplival na naše ravnanje?

¹⁵ Jezus želi, da bi bili srečni, zato nas spodbuja k radodarnosti. Številni ljudje se na radodarnost pozitivno odzovejo. Jezus je rekel: »Dajajte, in se vam bo dalo. V zavihano oblačilo vam bodo nasuli dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero. S kakršno mero namreč odmerjate, s takšno bodo odmerjali vam.« (Luk. 6:38) Seveda vsi ne cenijo naše radodarnosti, toda tisti, ki jo, lahko s svojo hvaležnostjo sprožijo verižno reakcijo. Zato bodi še naprej radodaren, čeprav je morda videti, da ljudje tega ne cenijo. Nikoli ne veš, koliko dobrega lahko narediš že z enim radodarnim dejanjem.

16. Do koga bi morali biti radodarni in zakaj?

 ¹⁶ Ljudje, ki so iskreno radodarni, ne dajejo zato, da bi dobili kaj v zameno. Jezus je s tem v mislih učil: »Kadar prirejaš gostijo, raje povabi revne, pohabljene, hrome in slepe, in srečen boš, ker ti ne bodo mogli z ničimer povrniti.« (Luk. 14:13, 14) »Kdor ima dobrohotno oko [je radodaren], bo blagoslovljen,« je napisal neki navdihnjen pisec. Drug pa je napisal: »Srečen tisti, ki je pozoren do ubogega.« (Preg. 22:9; Ps. 41:1) Zares, do drugih bi morali biti radodarni, saj nam to prinaša zadovoljstvo.

17. Kako vse smo lahko radodarni in ob tem občutimo srečo?

¹⁷ Ko je Pavel citiral Jezusove besede »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati«, ni govoril le o gmotnih rečeh, ampak tudi o tem, da priskrbimo spodbudo, vodstvo in pomoč tistim, ki to potrebujejo. (Apd. 20:31–35) Pavel nas je z besedami in zgledom učil, naj se razdajamo – naj drugim radodarno naklanjamo svoj čas, energijo, pozornost in ljubezen.

18. Kaj so glede radodarnosti sklenili številni raziskovalci?

¹⁸ Tudi raziskovalci na področju družboslovja so opazili, da dajanje osrečuje. Glede na neki članek »ljudje poročajo, da so veliko bolj srečni, potem ko za druge naredijo kaj prijaznega«. Raziskovalci pravijo, da je pomoč drugim pomembna pri tem, da življenje dobi »globlji namen in smisel,« saj se s takšno pomočjo »zadovoljijo osnovne človekove potrebe«. Zato strokovnjaki ljudem pogosto priporočajo, naj kot prostovoljci opravljajo kako javno delo, da bi bili bolj zdravi in veseli. To ne preseneča tistih, ki na Sveto pismo gledajo kot na sporočilo človekovega ljubečega Stvarnika, Jehova. (2. Tim. 3:16, 17)

19., 20. Zakaj vse želiš biti radodaren?

¹⁹ Ostati radodarni, medtem ko nas obkrožajo ljudje, ki dajejo svoje želje pred dobro drugih, je lahko izziv. Vendar je Jezus dejal, da sta najpomembnejši zapovedi ti, da ljubimo Jehova z vsem svojim srcem, dušo, umom in močjo ter da ljubimo svojega bližnjega kakor same sebe. (Mar. 12:28–31) Kot smo spoznali v tem članku, kdor ljubi Jehova, ga tudi posnema. Jehova in Jezus sta do drugih radodarna. K radodarnosti spodbujata tudi nas, saj vesta, da nas bo to zares osrečilo. Če se trudimo biti radodarni pri tem, kar delamo za Boga in bližnje, bomo prinašali čast Jehovu ter koristili sebi in drugim.

²⁰ Nedvomno se že trudiš, da se za druge razdajaš in jim pomagaš, še posebej sovernikom. (Gal. 6:10) Če boš to delal še naprej, te bodo drugi zagotovo imeli radi in ti bodo hvaležni, ti pa boš zaradi tega srečen. V Pregovorih 11:25 piše: »Radodarna duša bo uživala blagostanje, in kdor druge velikodušno oskrbuje z vodo, jo bo tudi sam imel v izobilju.« Seveda lahko nesebično dajanje, prijaznost in radodarnost kažemo na veliko načinov ter na številnih področjih krščanskega življenja in oznanjevanja. Ob vsem tem pa smo bogato nagrajeni. V naslednjem članku bomo pregledali nekatere izmed teh načinov in področij.