1. Kdo je pomagal ustanoviti občino v Filipih?

KO SO apostol Pavel, Sila, Luka in Timotej prispeli v rimsko kolonijo Filipi, so tam našli veliko ljudi, ki so želeli več izvedeti o sporočilu o Kraljestvu. Ti štirje goreči bratje so v tem kraju pomagali ustanoviti občino. Vsi novi bratje in sestre so se začeli zbirati skupaj, verjetno na domu gostoljubne sestre Lidije. (Apd. 16:40)

2. Katere težave je občina v Filipih kmalu doživela?

² Ta novoustanovljena občina je kmalu doživela težave. Satan je spodbudil ljudi, ki so sovražili resnico, da so začeli nasprotovati oznanjevanju teh zvestih kristjanov. Pavla in Sila so aretirali, prešibali in zaprli. Ko sta bila izpuščena iz zapora, sta obiskala nove učence in jih spodbudila. Nato so Pavel, Sila in Timotej zapustili mesto, Luka pa je očitno ostal tam. Kako so se na vse to odzvali novi bratje in sestre? Jehova jim je s svojim svetim duhom pomagal, da so mu lahko še naprej goreče služili. (Fil. 2:12) Pavel je imel dobre razloge, da je bil ponosen nanje!

3. O čem je molil Pavel, kot je to zapisano v Filipljanom 1:9–11?

³ Kakih deset let kasneje je Pavel občini v Filipih napisal pismo. Ko bereš to pismo, lahko hitro ugotoviš, da je imel Pavel rad svoje brate in sestre. Napisal je: »Hrepenim po vas s prav takšno srčno naklonjenostjo, kakršno ima Kristus Jezus.« (Fil. 1:8) Prav tako jim je napisal, da moli zanje. Prosil je Jehova, naj jim pomaga, da bodo rasli  v ljubezni, ugotovili, kaj je pomembnejše, ostali neoporečni, drugim ne bodo v spotiko in da bodo še naprej obilno rojevali pravičen sad. Tudi mi se lahko veliko naučimo iz teh Pavlovih iskrenih besed. Zato si preberimo, kaj je Pavel napisal Filipljanom. (Beri Filipljanom 1:9–11.) V tem članku bomo pregledali točke, ki jih je omenil, in kako lahko vsako od njih upoštevamo.

4. a) Kako nam Jehova kaže ljubezen, kot je to opisano v 1. Janezovem 4:9, 10? b) Kako močno bi morali ljubiti Boga?

⁴ Jehova je svojo neizmerno ljubezen do nas pokazal tako, da je na zemljo poslal svojega Sina, da je umrl za naše grehe. (Beri 1. Janezovo 4:9, 10.) Nesebična ljubezen, ki jo kaže Bog, nas spodbuja, da ga ljubimo. (Rim. 5:8) Kako močno bi morali ljubiti Boga? Jezus je odgovoril na to vprašanje, ko je nekemu farizeju rekel: »Ljubi Jehova, svojega Boga, z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.« (Mat. 22:36, 37) Boga ne želimo ljubiti le s polovičnim srcem. Želimo si, da bi bila naša ljubezen do Boga vsak dan močnejša. Pavel je Filipljanom napisal, da naj bi njihova ljubezen »čedalje bolj rastla«. Kaj lahko storimo, da bi okrepili svojo ljubezen do Boga?

5. Kako lahko okrepimo svojo ljubezen?

⁵ Da bi Boga vzljubili, ga moramo najprej spoznati. V Svetem pismu piše: »Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, ker Bog je ljubezen.« (1. Jan. 4:8) Apostol Pavel je pojasnil, da bo naša ljubezen do Boga postala vse močnejša, ko si bomo o njem pridobivali »točno spoznanje in vso sprevidevnost«. (Fil. 1:9) Ko smo začeli preučevati Sveto pismo, smo razvili ljubezen do Boga na podlagi našega omejenega znanja o njegovih čudovitih lastnostih. Več ko smo se naučili o Jehovu, močnejša je bila naša ljubezen do njega. Zato sta redno preučevanje Svetega pisma in poglobljeno premišljevanje o Božji Besedi med najpomembnejšimi stvarmi v našem življenju! (Fil. 2:16)

6. Kako lahko rastemo v ljubezni, kot to piše v 1. Janezovem 4:11, 20, 21?

⁶ Izjemna ljubezen, ki nam jo kaže Bog, nas spodbuja, da ljubimo sovernike. (Beri 1. Janezovo 4:11, 20, 21.) Morda si mislimo, da nam ne bo težko ljubiti svojih bratov in sester, saj vsi častimo Jehova in se trudimo posnemati njegove lastnosti. Poleg tega posnemamo zgled Jezusa, ki je imel tako veliko ljubezen, da je dal svoje življenje za nas. Vendar je včasih težko ubogati zapoved, naj ljubimo drug drugega. Razmislimo o primeru iz občine v Filipih.

7. Kaj se naučimo iz Pavlovega nasveta, ki ga je dal Evodiji in Sintihi?

⁷ Evodija in Sintiha sta bili goreči sestri, ki sta »z ramo ob rami« služili z apostolom Pavlom. Vendar sta dovolili, da je med njima zaradi medsebojnih razlik prišlo do nesoglasja. Pavel je občini, kjer sta služili ti sestri, napisal pismo. V njem je po imenu omenil Evodijo in Sintiho ter jima odločno svetoval, naj bosta »istih misli«. (Fil. 4:2, 3) Pavlu se je prav tako zdelo pomembno, da celotni občini naroči: »Vse pa delajte brez godrnjanja in prepiranja.« (Fil. 2:14) Brez dvoma je Pavlov odkriti nasvet pomagal  tako sestrama kot celotni občini okrepiti medsebojno ljubezen.

8. Zakaj je včasih zelo težko ljubiti brate in sestre ter kaj nam lahko pomaga premagati to težavo?

⁸ Tako kot Evodiji in Sintihi je tudi nam morda zelo težko kazati ljubezen drugim, ker smo nagnjeni k temu, da se osredotočamo na napake. Prav vsi vsak dan naredimo kaj narobe. Ko se osredotočamo na pomanjkljivosti drugih, se naša ljubezen do njih ohladi. Zamislimo si, da nam neki brat pozabi pomagati pri čiščenju kraljestvene dvorane. To nas morda razjezi. Če si nato v spomin prikličemo vse napake, za katere vemo, da jih je ta brat naredil, bomo še bolj razdraženi in naša ljubezen do njega se bo ohladila. Če imamo podobno težavo, bi bilo dobro, da razmislimo o naslednjem: Jehova vidi naše in bratove napake. Toda vseeno ima rad tako našega brata kot tudi nas. Zato moramo posnemati Jehovovo ljubezen in se osredotočati na dobre lastnosti naših sovernikov. Če se močno trudimo ljubiti svoje brate in sestre, bomo postali z njimi še bolj enotni. (Fil. 2:1, 2)

9. Kaj spada med stvari, ki so pomembnejše in jih je Pavel omenil v svojem pismu Filipljanom?

⁹ Sveti duh je navdihnil Pavla, da je svetoval občini v Filipih in tudi vsem kristjanom, naj ugotovijo, »kaj je pomembnejše«. (Fil. 1:10) Med te pomembne stvari spadajo posvetitev Jehovovega imena, izpolnitev Božjega namena ter mir in enotnost v občini. (Mat. 6:9, 10; Jan. 13:35) Ko nam to postane najpomembnejše v življenju, dokažemo, da ljubimo Jehova.

10. Kaj moramo delati, da bi bili neoporečni?

¹⁰ Pavel je prav tako rekel, da moramo biti »neoporečni«. To ne pomeni, da moramo biti popolni. Ne moremo biti tako neoporečni, kot je Bog Jehova. Toda za Jehova smo neoporečni, če se po svojih najboljših močeh trudimo, da okrepimo svojo ljubezen, in se v življenju zavedamo, kaj je najpomembnejše. Eden od načinov, da pokažemo svojo ljubezen, je ta, da delamo vse, kar lahko, da drugim ne bi bili v spotiko.

11. Zakaj moramo paziti, da drugih ne bi spotaknili?

¹¹ Nasvet, naj drugim ne bomo v spotiko, je zelo resen. Kako bi lahko koga spotaknili? To bi lahko storili z izbiro razvedrila, oblačil ali celo zaposlitve. Morda to, kar naredimo, samo po sebi ni narobe. Toda če s svojo izbiro ranimo vest drugega in se ta spotakne, je to zelo resno. Jezus je rekel, da bi bilo boljše, da nam okoli vratu obesijo mlinski kamen in nas vržejo v morje, kakor da bi spotaknili koga od sovernikov. (Mat. 18:6)

12. Kaj se naučimo iz zgleda nekega para pionirjev?

¹² Bodimo pozorni, kako si je neki par pionirjev vzel k srcu to Jezusovo svarilo. V občini, kjer sta pionirja služila, sta bila tudi novokrščena zakonca, ki sta odraščala v zelo strogih družinah, kjer veliko stvari ni bilo dovoljenih. Ta zakonca sta bila prepričana, da kristjani ne bi smeli hoditi v kino gledat filmov, niti tistih, ki so primerni. Bila sta šokirana, ko sta izvedela, da si je par pionirjev v kinu ogledal film. Za tem sta se pionirja odločila, da ne bosta hodila  v kino, dokler ne bosta novokrščena učenca bolje izšolala svoje vesti in postala bolj uravnovešena. (Heb. 5:14) S tem nesebičnim dejanjem sta pokazala, da svojega novega brata in sestre ne ljubita le z besedami, ampak tudi z dejanji. (Rim. 14:19–21; 1. Jan. 3:18)

13. Kako bi morda koga navedli na greh?

¹³ Še en način, kako bi lahko druge spotaknili, je ta, da jih navedemo na greh. Kako bi se to lahko zgodilo? Predstavljajmo si naslednjo okoliščino. Nekemu svetopisemskemu učencu po dolgem in težkem boju končno uspe nadzorovati zasvojenost z alkoholom. Učenec zdaj ve, da ne sme nikoli več piti alkohola. Hitro napreduje in se krsti. Kasneje neki gostoljuben brat organizira druženje. Dobronamerno spodbudi novega brata, naj spije nekaj alkohola, in pri tem reče: »Zdaj si kristjan in imaš Jehovovega duha. Eden od vidikov svetega duha je samoobvladanje. Če imaš samoobvladanje, lahko spiješ malo alkohola.« Samo zamislimo si, kakšne bi bile lahko posledice, če bi ta novi brat poslušal takšen napačen nasvet!

14. Kako nam krščanski shodi pomagajo upoštevati nasvet iz Filipljanom 1:10?

¹⁴ Krščanski shodi nam na različne načine pomagajo upoštevati smernice, ki so zapisane v Filipljanom 1:10. Prvič, na shodih imamo obilje duhovne hrane, ki nam pomaga razumeti, kaj je za Jehova  najpomembnejše. Drugič, učimo se, kako naučeno udejanjati, da bomo lahko neoporečni. In tretjič, na shodih se spodbujamo »k ljubezni in dobrim delom«. (Heb. 10:24, 25) Bolj ko nas bratje in sestre spodbujajo, močnejša je naša ljubezen do Boga in do njih. Ljubezen do Boga in do sovernikov pa nam pomaga, da se po svojih najboljših močeh trudimo, da nikogar ne spotaknemo.

15. Kaj pomeni, da obilno rojevamo »pravičen sad«?

¹⁵ Pavel je iskreno molil, da bi Filipljani »obilno rojevali pravičen sad«. (Fil. 1:11) Brez dvoma je k temu »pravičnemu sadu« spadala njihova ljubezen do Jehova in njegovega ljudstva. Sem je spadalo tudi to, da so drugim govorili o svoji veri v Jezusa in o svojem čudovitem upanju. V Filipljanom 2:15 je zapisana še ena ponazoritev, in sicer da svetimo »kot svetila na svetu«. Ta izraz nas spomni na to, da je Jezus svojim učencem rekel, da so »luč sveta«. (Mat. 5:14–16) Svojim sledilcem je tudi zapovedal, naj pridobivajo učence, in rekel, da mu bodo priče »do skrajnega konca zemlje«. (Mat. 28:18–20; Apd. 1:8) »Pravičen sad« rojevamo takrat, ko dejavno sodelujemo pri tem najpomembnejšem delu.

16. Kako nam Filipljanom 1:12–14 pokaže, da lahko kot svetila svetimo tudi v težkih okoliščinah? (Glej sliko na naslovnici.)

¹⁶ Kot svetila lahko svetimo v vseh okoliščinah. Včasih se zgodi, da je ravno tisto, kar je videti kot ovira pri razglašanju dobre novice, pravzaprav priložnost za oznanjevanje. Apostol Pavel je bil v  hišnem priporu v Rimu, ko je pisal pismo Filipljanom. Toda verige ga niso ustavile, da bi oznanjeval stražarjem in tistim, ki so ga obiskali. V teh okoliščinah je goreče oznanjeval in s tem sovernikom vlil zaupanje, tako da so s »še večjim pogumom in brez strahu« govorili Božjo besedo. (Beri Filipljanom 1:12–14; 4:22.)

17. Kako nekateri bratje in sestre kljub težavam še naprej oznanjujejo?

¹⁷ Številni bratje in sestre posnemajo Pavlov pogumni zgled. Živijo v državah, kjer ne morejo svobodno oznanjevati od vrat do vrat, zato najdejo druge priložnosti, da razglašajo dobro novico. (Mat. 10:16–20) V eni od teh držav je okrajni nadzornik predlagal, naj vsak oznanjevalec oznanjuje svojim sorodnikom, sosedom, sošolcem, sodelavcem in znancem. V dveh letih se je število občin v tem okraju močno povečalo. Morda živimo v državi, kjer lahko svobodno oznanjujemo. Vendar se lahko od naših iznajdljivih bratov in sester naučimo nekaj dragocenega: Potrudimo se kar najbolj sodelovati v oznanjevanju in bodimo prepričani, da nam bo Jehova dal moč, ki jo potrebujemo, da bi premagali vse ovire. (Fil. 2:13)

18. Kaj bi morali biti odločeni delati?

¹⁸ V tem pomembnem času bodimo odločeni, da upoštevamo navdihnjen nasvet, zapisan v Pavlovem pismu Filipljanom. Ugotovimo, kaj je pomembnejše, ostanimo neoporečni, drugim ne bodimo v spotiko in rojevajmo pravičen sad. Tako bomo rasli v ljubezni in slavili našega ljubečega Očeta, Jehova.