1. Kaj si glede svojih sorodnikov vsi želimo?

»ODKAR sem spoznala resnico, sem si želela, da bi vsi člani moje družine bili z menoj v raju,« pravi sestra Pauline. * »Še posebej sem želela, da bi se mi pri služenju Jehovu pridružila tudi moj sin in mož Wayne.« Ali imaš sorodnike, ki še niso spoznali in vzljubili Jehova? Verjetno si tudi ti tako kot Pauline želiš, da bi tvoji sorodniki služili Jehovu.

2. Katera vprašanja bomo pregledali v tem članku?

² Svojih sorodnikov ne moremo prisiliti, da bi sprejeli dobro novico. Vendar jih lahko spodbudimo, da razmislijo o svetopisemskem sporočilu in se nanj odzovejo. (2. Tim. 3:14, 15) Zakaj naj bi oznanjevali sorodnikom? Zakaj naj bi se vživeli v njihove občutke? Kako jim lahko pomagamo, da bodo ljubili Jehova tako kot ga mi? In kako nam lahko vsi v naši občini pri tem pomagajo?

3. Zakaj naj bi oznanjevali svojim sorodnikom, kot to piše v 2. Petrovem 3:9?

³ Jehova bo to stvarnost kmalu uničil. Samo tisti, ki so »prav naravnani za dosego večnega življenja«, bodo preživeli. (Apd. 13:48) Veliko časa in energije namenimo temu, da oznanjujemo neznancem v kraju, kjer živimo, zato je povsem logično, da si želimo, da bi tudi naši sorodniki  služili Jehovu. Naš ljubeči oče Jehova »ne želi, da bi bil kdo pokončan, ampak želi, da bi se vsi pokesali«. (Beri 2. Petrovo 3:9.)

4. Katero napako morda naredimo, ko oznanjujemo svojim sorodnikom?

⁴ Vedeti moramo, da lahko sporočilo, ki rešuje življenja, oznanjujemo pravilno ali napačno. Morda smo taktni, ko oznanjujemo neznancem, vendar smo mogoče preveč direktni, ko se pogovarjamo s sorodniki.

5. Kaj bi morali imeti v mislih, preden s svojimi sorodniki govorimo o resnici?

⁵ Mnogi med nami obžalujejo to, kako so prvič skušali oznanjevati svojim sorodnikom, in želijo, da bi ravnali drugače. Apostol Pavel je kristjanom svetoval: »Naj bo vaša beseda vedno prijetna, začinjena s soljo, da boste znali vsakemu odgovoriti, tako kakor je treba.« (Kol. 4:5, 6) Dobro je, da imamo v mislih ta nasvet, ko govorimo s sorodniki. V nasprotnem primeru jih lahko odvrnemo od resnice, ne pa pritegnemo.

6., 7. Povej primer, ki pokaže, kako pomembno se je vživeti v občutke zakonca, ki ni Priča.

⁶ Skušaj se vživeti v njihove občutke. Prej omenjena Pauline pravi: »Na začetku sem želela s svojim možem govoriti le o duhovnih stvareh. O vsakdanjih stvareh se nisva pogovarjala.« Toda njen mož Wayne je zelo malo vedel o Svetem pismu in ni razumel, o čem mu Pauline govori. Imel je občutek, da njegova žena razmišlja samo o svoji veri. Skrbelo ga je, da se je pridružila neki nevarni sekti in da so jo zavedli.

 ⁷ Pauline priznava, da je ob večerih in koncih tedna veliko časa preživela s svojimi duhovnimi brati in sestrami – na shodih, oznanjevanju in družabnih srečanjih. »Včasih ni bilo nikogar doma, ko je Wayne prišel domov, zato se je počutil osamljenega,« pravi Pauline. Razumljivo je, da je pogrešal svojo ženo in sina. Poleg tega ni poznal ljudi, s katerimi sta se družila. Videti je bilo, da si je njegova žena našla nove prijatelje, ki ji več pomenijo kot on. Wayne se je na vse to odzval tako, da je Pauline zagrozil, da se bo od nje razvezal. Kako vse bi se Pauline lahko bolj vživela v moževe občutke?

8. Kaj bo verjetno najbolj vplivalo na naše sorodnike, kot to piše v 1. Petrovem 3:1, 2?

⁸ S svojim vedenjem bodi dober zgled. Pogosto to, kar naredimo, veliko bolj vpliva na sorodnike kot to, kar rečemo. (Beri 1. Petrovo 3:1, 2.) Pauline je to sčasoma spoznala. Takole pravi: »Vedela sem, da naju ima Wayne rad in da se v resnici ne želi razvezati. Toda zaradi njegove grožnje sem ugotovila, da moram začeti ravnati tako, kot želi Jehova. Vedela sem, da ne smem več toliko govoriti, ampak moram biti dober zgled s svojim vedenjem.« Pauline je nehala pritiskati na moža, da se pogovarja o Svetem pismu, in se je začela z njim pogovarjati o vsakdanjih stvareh. Wayne je videl, da je postala bolj mirna in da se njun sin lepše vede. (Preg. 31:18, 27, 28) Ko je opazil, da svetopisemsko sporočilo dobro vpliva na njegovo družino, je bil bolj pripravljen prisluhniti sporočilu iz Božje Besede. (1. Kor. 7:12–14, 16)

9. Zakaj moramo biti vztrajni?

 ⁹ Vztrajno pomagaj svojim sorodnikom. Jehova nam v tem daje zgled. Ljudem »nenehno« daje priložnost, da se odzovejo na dobro novico in si pridobijo življenje. (2. krn. 36:15) Apostol Pavel je Timoteju rekel, naj vztraja v tem, da pomaga drugim. Zakaj? Ker bo tako rešil sebe in tiste, ki ga poslušajo. (1. Tim. 4:16) Svoje sorodnike imamo radi, zato želimo, da bi spoznali resnico iz Božje Besede. Pauline je s svojimi besedami in dejanji sčasoma dobro vplivala na svojo družino. Zdaj je vesela, ker skupaj s svojim možem služi Jehovu. Oba pionirata in Wayne je starešina.

10. Zakaj moramo biti potrpežljivi?

¹⁰ Bodi potrpežljiv. Ko svoje življenje uskladimo z Božjimi merili, je našim sorodnikom to morda težko sprejeti. Prva stvar, ki jo opazijo, je pogosto to, da z njimi več ne praznujemo verskih praznikov in ne sodelujemo v političnih dejavnostih. Nekateri sorodniki so morda zaradi tega sprva jezni na nas. (Mat. 10:35, 36) Vendar nad njimi ne bi smeli obupati. Če jim ne bi več pomagali razumeti našega verovanja, bi se pravzaprav odločili, da niso vredni večnega življenja. Jehova nam ni dal naloge, da sodimo. To delo je zaupal Jezusu. (Jan. 5:22) Če smo potrpežljivi, bodo naši sorodniki sčasoma morda pripravljeni prisluhniti našemu sporočilu. (Glej okvir » Pri poučevanju uporabljaj naše spletno mesto«.)

11.–13. Kaj se lahko naučiš iz tega, kako je Alice ravnala s svojima staršema?

¹¹ Bodi odločen, vendar takten. (Preg. 15:2) Razmislimo o primeru Alice. Jehova je spoznala, ko je živela daleč stran od staršev, ki nista verjela v Boga in sta bila zelo dejavna v politiki. Ugotovila je, da mora staršema čimprej povedati za dobre stvari, ki jih je spoznala. »Če predolgo odlašaš s tem, da bi družini povedal za svoje novo verovanje in navade, bo šok še toliko večji,« pravi Alice. Skušala je najti teme, za katere je upala, da bodo zanimale njena starša, kot je na primer ljubezen. Nato jima je napisala pisma in omenila, kaj Sveto pismo pravi o teh temah, ter ju vprašala, kaj o tem menita. (1. Kor. 13:1–13) Zahvalila se jima je, ker sta jo vzgojila in skrbela zanjo. Poslala jima je tudi darila. Ko ju je obiskala, se je ponudila, da mami pomaga pri delu okoli hiše. Starša se sprva nista dobro odzvala, ko jima je Alice povedala za svoje novo verovanje.

¹² Ko je bila Alice pri svojih starših, je še naprej vsak dan brala Božjo Besedo. Takole pove: »Tako je moja mama lažje razumela, kako pomembno mi je Sveto pismo.« Med tem časom se je njen oče odločil, da se bo več naučil o Svetem pismu, da bi razumel njeno razmišljanje in v tej knjigi našel kakšno napako. »Dala sem mu Sveto pismo,« pravi Alice, »in mu vanj napisala posvetilo.« Kakšen je bil rezultat? Njen oče v Božji Besedi ni našel napak, toda to, kar je prebral, ga je zelo ganilo.

¹³ Biti moramo odločni in taktni, čeprav morda doživljamo težave. (1. Kor. 4:12b) Alice je na primer morala prenašati nasprotovanje svoje mame. »Ko sem se krstila, mi je mama rekla, da sem ‚slaba hčerka‘.« Kaj je Alice storila? »Nisem  se izogibala pogovorom o svoji veri, ampak sem spoštljivo pojasnila, da sem se odločila postati Jehovova priča in da svoje odločitve ne bom spremenila. Svoji mami sem skušala zagotoviti, da jo imam res rada. Obe sva jokali, nato pa sem ji skuhala dobro kosilo. Od takrat naprej je mama začela opažati, da sem zaradi Svetega pisma postala boljša oseba.«

14. Zakaj ne smemo nikoli dovoliti, da bi popustili pritisku sorodnikov?

¹⁴ Morda bo potreben čas, preden bodo naši sorodniki povsem razumeli, kako pomembno nam je, da služimo Jehovu. Ko se je na primer Alice odločila, da si ne bo prizadevala za kariero, ki sta jo zanjo izbrala njena starša, ampak da bo raje pionirala, je njena mama spet jokala. Toda Alice je ostala odločna. »Če popustiš pritisku na enem področju, bo družina verjetno nate pritiskala tudi na drugih področjih,« pravi Alice. »Toda če si do družine prijazen in odločen, ti bodo morda nekateri člani družine prisluhnili.« To se je zgodilo tudi Alice. Oba starša zdaj služita kot pionirja in njen oče je starešina.

15. Kako lahko »dobra dela« drugih pomagajo našim sorodnikom, kot to piše v Mateju 5:14–16 in 1. Petrovem 2:12?

¹⁵ Jehova vleče ljudi k sebi z »dobrimi deli«, ki jih lahko vidijo v krščanski občini. (Beri Matej 5:14–16; 1. Petrovo 2:12.) Morda tvoj zakonec ni Jehovova priča. Ali je že spoznal brate in sestre iz  tvoje občine? Prej omenjena Pauline je povabila brate in sestre k sebi domov, da jih je lahko njen mož Wayne spoznal. Wayne se spomni, kako mu je neki brat pomagal premagati predsodke: »Vzel si je dan dopusta, da bi z mano gledal tekmo po televiziji. Mislil sem si: Saj je čisto normalen!«

16. Zakaj naj bi svoje sorodnike povabili na shod?

¹⁶ Eden od dobrih načinov, kako lahko pomagamo sorodnikom, je ta, da jih povabimo na občinski shod. (1. Kor. 14:24, 25) Prvi shod, ki ga je Wayne obiskal, je bila spominska slovesnost, saj je potekala po delovnem času in je bila relativno kratka. Takole pravi: »Govora nisem povsem razumel, toda name so naredili vtis ljudje. Prišli so do mene, me pozdravili in se z mano prisrčno rokovali. Čutil sem njihovo iskrenost.« Neki mož in žena sta bila že prej zelo prijazna do Pauline ter njej in njenemu sinu pomagala na shodih in pri oznanjevanju. Ko se je Wayne čez čas odločil, da želi več izvedeti o Paulininem novem verovanju, je prosil tega moža, da bi z njim preučeval Sveto pismo.

17. Glede česa se ne bi smeli kriviti in zakaj ne bi smeli nikoli obupati nad sorodniki?

¹⁷ Želimo si, da bi vsi naši sorodniki skupaj z nami služili Jehovu. Toda naj se še tako trudimo, da bi naši sorodniki postali Božji služabniki, morda ne bodo sprejeli resnice. Če je tako, ne bi smeli sebe kriviti za njihovo odločitev. Navsezadnje ne moremo nikogar prisiliti, da sprejme naše verovanje. Kljub temu ne podcenjujmo tega, kako lahko na naše sorodnike vpliva to, da nas vidijo, kako veseli smo, ker služimo Jehovu. Molimo zanje. Z njimi se taktno pogovarjajmo. Ne obupajmo! (Apd. 20:20) Bodimo prepričani, da bo Jehova blagoslovil naš trud. Če se bodo naši sorodniki odločili, da nas poslušajo, se bodo rešili!