1. Kaj je David rekel o Jehovovi ponižnosti?

ALI res lahko rečemo, da je Jehova ponižen? Da, lahko. David je nekoč rekel: »Dal mi boš svoj ščit rešitve, tvoja ponižnost me bo naredila velikega.« (2. Sam. 22:36; Ps. 18:35) Morda je David imel v mislih dan, ko je prerok Samuel prišel v hišo njegovega očeta, da bi pomazilil bodočega kralja v Izraelu. David je bil najmlajši od osmih sinov, vendar je Jehova prav njega izbral, da nadomesti kralja Savla. (1. Sam. 16:1, 10–13)

2. Kaj bomo pregledali v tem članku?

² David je zagotovo čutil enako kot psalmist, ki je o Jehovu rekel: »Ponižno se sklanja, da bi gledal nebo in zemljo, iz prahu dviguje ubogega, [...] povišuje revnega, da ga posadi med dostojanstvenike.« (Ps. 113:6–8) V tem članku bomo najprej pregledali, kaj pomembnega se o ponižnosti lahko naučimo iz dogodkov, ko je Jehova pokazal to lastnost. Nato bomo pogledali, kaj se o skromnosti lahko naučimo od kralja Savla, preroka Daniela in Jezusa.

3. Kako Jehova ravna z nami in kaj to dokazuje?

³ Jehova s tem, kako ravna z nepopolnimi ljudmi, dokazuje, da je ponižen. Ne le da sprejema naše čaščenje, ampak na nas gleda kot na svoje prijatelje. (Ps. 25:14) Da bi lahko bili njegovi prijatelji, je prevzel pobudo in dal svojega  Sina kot žrtev za naše grehe. Res nam je izkazal izjemno usmiljenje in sočutje!

4. Kaj nam je Jehova dal in zakaj?

⁴ Razmislimo o še enem dokazu Jehovove ponižnosti. Jehova je naš stvarnik in bi nas lahko ustvaril brez sposobnosti, da izbiramo, kako bomo živeli. Vendar tega ni storil. Ustvaril nas je po svoji podobi in nam dal svobodno voljo. Čeprav smo v primerjavi z njim majhni in šibki, želi, da mu služimo iz srca, ker ga imamo radi in se zavedamo koristi tega, da ga ubogamo. (5. Mojz. 10:12; Iza. 48:17, 18) Zelo smo lahko hvaležni, da je Jehova tako ponižen.

5. Kako nas Jehova uči ponižnosti? (Glej sliko na naslovnici.)

⁵ Jehova nas s tem, kako ravna z nami, uči ponižnosti. Jehova je najmodrejša oseba v vesolju. Kljub temu je pripravljen sprejeti predloge drugih. Svojemu Sinu je na primer dovolil, da mu pomaga pri ustvarjanju. (Preg. 8:27–30; Kol. 1:15, 16) Čeprav je Jehova vsemogočen, daje nekaj oblasti tudi drugim. Jezusa je postavil za kralja Kraljestva, določeno mero oblasti pa bo dal tudi 144.000 ljudem, ki bodo postali Jezusovi sovladarji. (Luk. 12:32) Seveda je Jehova usposabljal Jezusa za kralja in velikega duhovnika. (Heb. 5:8, 9) Prav tako usposablja Jezusove sovladarje, vendar ne skuša nadzirati vsakega njihovega koraka pri opravljanju dela, ki jim ga je dal. Zaupa jim, da bodo izpolnili njegovo voljo. (Raz. 5:10)

6., 7. Kaj se lahko naučimo iz tega, da naš nebeški Oče daje nekaj oblasti drugim?

⁶ Naš nebeški Oče, ki ne potrebuje pomoči od nikogar, daje nekaj oblasti  drugim. Koliko bolj bi morali tudi mi tako delati! Ali si na primer družinski poglavar ali starešina v občini? Posnemaj Jehovov zgled, tako da predaš nekaj nalog drugim, nato pa se upri želji po tem, da bi nadziral vsako malenkost, ki jo naredijo. Če boš posnemal Jehova, ne bo le opravljeno delo, ampak boš tudi šolal druge in jim pomagal, da bodo bolj samozavestni. (Iza. 41:10) Kaj še se lahko tisti, ki imajo nekaj oblasti, naučijo od Jehova?

⁷ Iz Svetega pisma spoznamo, da Jehova zanima, kaj menijo njegovi nebeški sinovi. (1. kra. 22:19–22) Starši, kako lahko posnemate Jehovov zgled? Ko je primerno, vprašajte svoje otroke za mnenje o tem, kako bi lahko opravili kakšno nalogo. Če so njihovi predlogi ustrezni, jih upoštevajte.

8. Kako je bil Jehova potrpežljiv z Abrahamom in Saro?

⁸ Jehova kaže svojo ponižnost tudi s tem, da je potrpežljiv. Jehova je na primer potrpežljiv, ko njegovi služabniki spoštljivo izrazijo dvom o njegovih odločitvah. Prisluhnil je Abrahamu, ko je ta povedal, da je zaskrbljen zaradi Jehovove odločitve o uničenju Sodome in Gomore. (1. Mojz. 18:22–33) Spomnimo se tudi, kako je Jehova ravnal z Abrahamovo ženo Saro. Ni bil užaljen ali jezen, ko se je smejala njegovi obljubi, da bo v starosti zanosila. (1. Mojz. 18:10–14) Z njo je ravnal spoštljivo.

9. Kaj se lahko starši in starešine naučijo iz Jehovovega zgleda?

⁹ Starši in starešine, kaj se lahko naučite iz Jehovovega zgleda? Razmisli, kako se odzoveš, ko tisti, nad katerimi imaš nekaj oblasti, podvomijo o tvojih odločitvah. Ali takoj braniš svojo odločitev? Ali pa skušaš razumeti njihovo stališče? Družinam in občini prav gotovo koristi, kadar tisti, ki imajo nekaj oblasti, posnemajo Jehova. Do sedaj smo pregledali, kaj se lahko o ponižnosti naučimo od Jehova. Sedaj pa poglejmo, kaj se iz zgledov, zapisanih v Božji Besedi, naučimo o skromnosti.

10. Kako nas Jehova uči z zgledi drugih?

¹⁰ Jehova je kot naš »Veliki poučevalec« v svojo Besedo dal zapisati zglede, da bi nas učil. (Iza. 30:20, 21) Ko razmišljamo o svetopisemskih poročilih, se učimo o tistih, ki so kazali bogovšečne lastnosti, tudi skromnost. Veliko se lahko tudi naučimo, če pregledamo, kaj se je zgodilo tistim, ki niso kazali takšnih lepih lastnosti. (Ps. 37:37; 1. Kor. 10:11)

11. Kaj se lahko naučimo iz Savlovega slabega zgleda?

¹¹ Razmislimo, kaj se je zgodilo kralju Savlu. Sprva je bil ponižen mlad moški. Zavedal se je svojih omejitev in se je celo obotavljal sprejeti več odgovornosti. (1. Sam. 9:21; 10:20–22) Toda sčasoma je Savel postal prevzeten. To slabo lastnost je pokazal kmalu za tem, ko je postal kralj. Ko je ob neki priložnosti čakal na preroka Samuela, je postal nepotrpežljiv. Namesto da bi skromno zaupal Jehovu, da bo ukrepal v korist ljudstva, je sam daroval žgalno daritev, čeprav za to ni bil pooblaščen. Zaradi tega je izgubil Jehovovo odobravanje in nazadnje tudi kraljestvo. (1. Sam. 13:8–14) Dobro je, da se učimo iz teh  svarilnih zgledov in pazimo, da ne postanemo prevzetni.

12. Kako je Daniel kazal skromnost?

¹² Poglejmo sedaj dober zgled preroka Daniela, ki je ravnal povsem drugače kot Savel. Daniel je celo svoje življenje ostal ponižen in skromen Božji služabnik, ki je za vodstvo vedno prosil Jehova. Ko ga je na primer Jehova uporabil, da razloži Nebukadnezarjeve sanje, zaslug za razlago ni pripisal sebi. Raje je ostal skromen in dal vso čast Jehovu. (Dan. 2:26–28) Kaj se iz tega naučimo? Če so bratom in sestram všeč naši govori oziroma če smo uspešni na oznanjevanju, bi morali dati vso čast Jehovu. Skromno bi morali priznati, da vsega tega ne bi zmogli brez Jehovove pomoči. (Fil. 4:13) Če imamo takšno stališče, posnemamo tudi Jezusov dobri zgled. Zakaj lahko to trdimo?

13. Kaj se o skromnosti naučimo iz Jezusovih besed, zapisanih v Janezu 5:19, 30?

¹³ Čeprav je bil Jezus popoln Božji sin, se je zanašal na Jehova. (Beri Janez 5:19, 30.) Svojemu nebeškemu Očetu ni nikoli skušal vzeti oblasti. V Filipljanom 2:6 piše, da Jezus ni nikdar »pomislil na polastitev, namreč na to, da bi moral biti enak Bogu«. Jezus se zaveda svojih omejitev in spoštuje Očetovo oblast.

14. Kako se je odzval Jezus, ko so ga prosili za nekaj, česar ni imel pravice dati?

¹⁴ Razmislimo, kako se je Jezus odzval, ko so ga Jakob, Janez in njuna mama prosili za nekaj, česar on ni imel pravice dati. Brez oklevanja je rekel, da lahko samo njegov nebeški Oče odloča, kdo bo v Kraljestvu sedel na Jezusovi desni in levi. (Mat. 20:20–23) Jezus je pokazal, da spoštuje svoje omejitve. Bil je skromen. Nikoli ni prestopil meja, ki mu jih je Jehova določil. (Jan. 12:49) Kako lahko posnemamo Jezusov dobri zgled?

15., 16. Kako lahko upoštevamo svetopisemski nasvet iz 1. Korinčanom 4:6?

¹⁵ Jezusov zgled skromnosti posnemamo tako, da upoštevamo svetopisemski nasvet iz 1. Korinčanom 4:6. Tam piše: »Ne pojdite dlje od tega, kar je pisano.«  Če nas kdo prosi za nasvet, ne želimo vsiljevati svojega mnenja ali reči tega, na kar najprej pomislimo. Pozornost raje usmerimo na nasvete iz Svetega pisma in naših publikacij. Tako bomo pokazali, da se zavedamo svojih omejitev. Če smo skromni, priznamo, da so Jehovove »pravične odredbe« najboljše. (Raz. 15:3, 4)

¹⁶ S tem da smo skromni, častimo Jehova, vendar imamo še druge dobre razloge, da kažemo skromnost. Sedaj bomo pogledali, kako nas ponižnost in skromnost lahko razveseljujeta in nam pomagata, da smo v dobrih odnosih z drugimi.

17. Zakaj so ponižni in skromni ljudje veseli?

¹⁷ Če smo ponižni in skromni, je bolj verjetno, da bomo veseli. Zakaj? Če se zavedamo svojih omejitev, bomo hvaležni za vsako pomoč, ki smo je deležni. Razmislimo na primer o dogodku, ko je Jezus ozdravil deset gobavcev. Samo eden od njih se je vrnil in se zahvalil Jezusu, da ga je ozdravil te hude bolezni – tega ta moški sam ne bi mogel nikoli narediti. Ta ponižni in skromni moški je bil hvaležen za prejeto pomoč, za kar je slavil Boga. (Luk. 17:11–19)

18. Kako nam ponižnost in skromnost pomagata, da se z drugimi dobro razumemo? (Rimljanom 12:10)

¹⁸ Ponižni in skromni ljudje se ponavadi dobro razumejo z drugimi in bolj verjetno je, da bodo imeli tesne prijatelje. Zakaj? Ker so pripravljeni priznati, da imajo drugi dobre lastnosti, in pokažejo, da jim zaupajo. Ponižni in skromni posamezniki so veseli, ko drugi uspešno opravijo svoje naloge, ter jih radi pohvalijo  in jim izkažejo spoštovanje. (Beri Rimljanom 12:10.)

19. Zakaj ne bi smeli biti ponosni?

¹⁹ Ponosni ljudje težko pohvalijo druge in raje vidijo, da drugi hvalijo njih. Bolj verjetno je, da se bodo primerjali z drugimi in spodbujali k tekmovalnosti. Namesto da bi šolali druge in jim dali nekaj oblasti, ponavadi rečejo »Če želim, da bo nekaj dobro narejeno« – tako kot je všeč njim – »moram to narediti sam«. Ponosen človek je pogosto ljubosumen in želi biti pomembnejši od drugih. (Gal. 5:26) Takšni ljudje imajo le redko trajna prijateljstva. Če pri sebi opazimo, da imamo težave s ponosom, bi morali iskreno moliti k Jehovu, naj nam pomaga prenoviti naš um, da se ta slaba lastnost ne bi ukoreninila. (Rim. 12:2)

20. Zakaj bi morali biti ponižni in skromni?

²⁰ Zelo hvaležni smo za Jehovov zgled. Vidimo lahko, kako Jehova kaže ponižnost pri ravnanju s svojimi služabniki, in pri tem ga želimo posnemati. Poleg tega želimo posnemati svetopisemske zglede skromnih ljudi, ki so imeli čast hoditi z Bogom. Vedno dajajmo Jehovu čast in slavo, ki si ju zasluži. (Raz. 4:11) Tako bomo tudi mi lahko hodili z našim nebeškim Očetom, ki ljubi ponižne in skromne ljudi.