1. Katero čast imamo?

JEHOVA nam daje čast, da smo lahko del občine. Živimo v duhovnem raju, ki je poln miroljubnih in srečnih ljudi. Kakšna je tvoja vloga v občini?

2. Katero ponazoritev je apostol Pavel uporabil v nekaterih svojih navdihnjenih pismih?

² O svoji vlogi v občini se lahko veliko naučimo iz ponazoritve, ki jo je apostol Pavel uporabil v nekaterih svojih navdihnjenih pismih. V vsakem od njih je občino primerjal s človeškim telesom. Posameznike v občini pa je primerjal s telesnimi deli. (Rim. 12:4–8; 1. Kor. 12:12–27; Efež. 4:16)

3. Katere tri stvari bomo pregledali v tem članku?

³ Vsak od nas je dragocen v krščanski občini in občino lahko vsi krepimo. Dragoceni smo ne glede na našo raso, etnično poreklo, ekonomski in družbeni položaj, kulturo ali izobrazbo. V tem članku bomo pregledali tri pomembne stvari, ki se jih lahko naučimo iz Pavlove ponazoritve. Kot prvo bomo spoznali, da ima vsak od nas dragoceno vlogo v občini. Kot drugo bomo izvedeli, kaj lahko naredimo, če težko razumemo, kakšna je naša vloga v njej. Kot tretje pa bomo pogledali, zakaj moramo svojo vlogo v občini marljivo izpolnjevati.

4. Kaj se naučimo iz Rimljanom 12:4, 5?

⁴ Prvo, kar se lahko naučimo iz Pavlove ponazoritve, je to, da ima vsak od nas pomembno vlogo v Jehovovi družini. Pavel svojo ponazoritev začne takole: »Kakor je namreč eno telo sestavljeno iz mnogo delov, pa nimajo vsi iste funkcije, tako smo tudi mi, čeprav nas je mnogo, eno telo v zedinjenosti s Kristusom, kot posamezniki pa smo deli, ki pripadamo drug drugemu.« (Rim. 12:4, 5) Kaj je Pavel s tem mislil? Vsak od nas ima drugačno vlogo v občini, vendar smo vsi dragoceni.

5. Katere darove je dal Jehova občini?

⁵ Ko pomisliš na tiste, ki imajo neko vlogo v občini, ti morda takoj pridejo na misel tisti, ki vodijo. (1. Tes. 5:12; Heb. 13:17) Vemo, da je Jehova po Kristusu dal občini »darove v obliki ljudi«. (Efež. 4:8) Med te brate spadajo člani Vodstvenega organa, pomočniki Vodstvenega organa, člani podružničnega odbora, okrajni nadzorniki, terenski učitelji, občinski starešine in strežni služabniki. Vsi ti bratje so postavljeni po svetem duhu, da skrbijo za Jehovove dragocene ovce in služijo v dobro občine. (1. Pet. 5:2, 3)

6. Za kaj si glede na 1. Tesaloničanom 2:6–8 prizadevajo bratje, ki so postavljeni po svetem duhu?

⁶ Bratje so postavljeni po svetem duhu, da skrbijo za različne odgovornosti. Tako kot različni deli telesa, kot so roke in noge, delajo v korist vsega telesa, si tudi bratje, ki so postavljeni po svetem duhu, marljivo prizadevajo za korist celotne občine. Ne iščejo lastne slave. Raje se trudijo spodbujati in krepiti svoje brate in sestre. (Beri 1. Tesaloničanom 2:6–8.) Hvaležni smo Jehovu za takšne nesebične in duhovno zrele moške!

7. Kako so blagoslovljeni številni polnočasni služabniki?

⁷ Nekateri v občini morda služijo kot misijonarji, posebni pionirji ali redni pionirji. Pravzaprav se bratje in sestre povsod po svetu odločijo, da večino svojega časa posvetijo oznanjevanju in pridobivanju učencev. Tako pomagajo mnogim, da postanejo učenci Kristusa Jezusa. Čeprav ti polnočasni oznanjevalci v materialnem pogledu običajno nimajo veliko, jih Jehova bogato blagoslavlja. (Mar. 10:29, 30) Cenimo te drage brate in sestre in smo hvaležni, da so del občine!

8. Zakaj je vsak oznanjevalec dobre novice dragocen Jehovu?

⁸ Ali so postavljeni bratje in polnočasni služabniki edini, ki imajo neko vlogo v občini? Sploh ne! Vsak oznanjevalec dobre novice je pomemben Bogu in občini. (Rim. 10:15; 1. Kor. 3:6–9) Tako je zato, ker je ena najpomembnejših nalog občine to, da pridobivamo učence našega gospoda Jezusa Kristusa. (Mat. 28:19, 20; 1. Tim. 2:4) Vsi v občini, tako krščeni kot nekrščeni oznanjevalci, se trudijo, da bi jim bilo oznanjevanje na prvem mestu. (Mat. 24:14)

9. Zakaj cenimo kristjanke?

⁹ Jehova daje kristjankam dostojanstveno vlogo v občini. Ceni žene, matere, vdove in samske sestre, ki mu zvesto služijo. Sveto pismo omenja veliko izjemnih žensk, ki so ugajale Bogu.  Pohvali jih za dober zgled modrosti, vere, gorečnosti, poguma, radodarnosti in dobrih del. (Luk. 8:2, 3; Apd. 16:14, 15; Rim. 16:3, 6; Fil. 4:3; Heb. 11:11, 31, 35) Res smo hvaležni Jehovu, da imamo v naših občinah kristjanke, ki imajo enake čudovite lastnosti.

10. Zakaj cenimo naše starejše?

¹⁰ Zelo smo tudi veseli, da je v naših občinah veliko starejših. Nekateri med njimi že celo svoje življenje zvesto služijo Jehovu. Drugi pa so morda pred kratkim spoznali resnico. V obeh primerih se starejši verjetno spoprijemajo z različnimi zdravstvenimi težavami, ki jih prinesejo leta. Zaradi teh težav morda v občini in na oznanjevanju ne morejo več toliko narediti. Vseeno na oznanjevanju delajo vse, kar lahko, in z vso svojo močjo spodbujajo in šolajo druge. Njihove izkušnje nam zelo koristijo. Za Jehova in za nas so zares čudoviti. (Preg. 16:31)

11., 12. Kako so ti v spodbudo mladi v tvoji občini?

¹¹ Pomislimo tudi na naše mlade. Spoprijemajo se s številnimi težavami, medtem ko odraščajo v svetu, ki mu vlada Satan Hudič in v katerem so razširjene njegove pokvarjene zamisli. (1. Jan. 5:19) Vendar smo vsi spodbujeni, ko mladi komentirajo na shodih, oznanjujejo in pogumno branijo svojo vero. Mladi imajo res pomembno vlogo v krščanski občini. (Ps. 8:2)

¹² Vendar nekateri naši bratje in sestre težko verjamejo, da so dragoceni v občini. Kaj lahko vsakemu med nami pomaga razumeti, da ima v občini pomembno vlogo? Poglejmo.

13., 14. Zakaj nekateri morda menijo, da niso dragoceni v občini?

¹³ Preglejmo še drugo stvar, ki se jo lahko naučimo iz Pavlove ponazoritve.  Pavel opozori na težavo, ki jo imajo mnogi danes – težko verjamejo, da so v občini dragoceni. Napisal je: »Če bi noga rekla ‚Ker nisem roka, nisem del telesa‘, to še ne bi pomenilo, da zaradi tega ni del telesa. In če bi uho reklo ‚Ker nisem oko, nisem del telesa‘, to še ne bi pomenilo, da zaradi tega ni del telesa.« (1. Kor. 12:15, 16) Kaj nas je Pavel želel naučiti?

¹⁴ Če se primerjaš z drugimi v občini, morda ne boš videl svoje vrednosti. Nekateri v občini so mogoče spretni učitelji, dobri organizatorji ali učinkoviti pastirji. Verjetno meniš, da v vsem tem nisi tako dober kot oni. To je dokaz, da si ponižen in skromen. (Fil. 2:3) Toda bodi previden. Če se boš nenehno primerjal s tistimi, ki imajo izjemne sposobnosti, boš razočaran nad sabo. Morda boš celo menil, da ne spadaš v občino. Vendar je Pavel jasno povedal, da je takšno razmišljanje napačno. Kaj ti lahko pomaga premagati takšne občutke?

15. Kaj se moramo zavedati glede darov, ki jih morda imamo, kot to piše v 1. Korinčanom 12:4–11?

¹⁵ Razmisli o naslednjem dejstvu: Jehova je nekaterim kristjanom v prvem stoletju dal čudežne darove svetega duha, toda vsi kristjani niso dobili istih darov. (Beri 1. Korinčanom 12:4–11.) Čeprav jim je Jehova dal različne darove in sposobnosti, je bil vsak kristjan dragocen. Danes nimamo čudežnih darov svetega duha, toda načelo še vedno velja. Vsi nimamo enakih sposobnosti, vendar smo vsi dragoceni Jehovu.

16. Kateri nasvet apostola Pavla moramo upoštevati?

¹⁶ Namesto da se primerjamo z drugimi kristjani, upoštevajmo navdihnjeni nasvet apostola Pavla: »Naj vsak dokaže, kakšno je njegovo delo, in tedaj se bo imel česa veseliti glede samega  sebe, ne pa da bi se primerjal s kom drugim.« (Gal. 6:4)

17. Kako nam koristi, če upoštevamo Pavlov nasvet?

¹⁷ Če upoštevamo Pavlov navdihnjeni nasvet in se preiščemo, bomo morda ugotovili, da imamo edinstvene darove in sposobnosti. Neki starešina morda ni tako nadarjen za poučevanje z odra, vendar je zelo učinkovit pri pridobivanju učencev. Mogoče pa ni tako dobro organiziran kot kateri drug starešina v njegovi občini, vendar je znan kot ljubeč pastir, h kateremu oznanjevalci brez zadržkov pristopijo in ga prosijo za svetopisemski nasvet. Ali pa je znan po tem, da je gostoljuben. (Heb. 13:2, 16) Ko se zavedamo svojih dobrih lastnosti in darov, smo zadovoljni s tem, kar lahko naredimo za občino. Poleg tega je manj verjetno, da bi zavidali sovernikom, ki imajo drugačne darove kot mi.

18. Kako lahko izboljšamo svoje sposobnosti?

¹⁸ Ne glede na to, kakšna je naša vloga v občini, bi si moral vsak od nas želeti izboljšati svoje sposobnosti in služenje Jehovu. Jehova nam želi pri tem pomagati, zato nam je po svoji organizaciji priskrbel čudovito šolanje. Na shodih med tednom na primer dobimo navodila glede tega, kako smo lahko bolj učinkoviti na oznanjevanju. Ali se povsem okoristiš tega programa?

19. Kako lahko dosežeš cilj, da bi obiskal Šolo za oznanjevalce Kraljestva?

¹⁹ Še eno čudovito izobraževanje je Šola za oznanjevalce Kraljestva. To šolo lahko obiščejo bratje in sestre, ki so v polnočasni službi in so stari od 23 do 65 let. Mogoče se ti zdi, da je to zate nedosegljiv cilj. Namesto da bi si naredil seznam razlogov, zakaj ne moreš v to šolo, si raje napiši, zakaj jo želiš obiskati. Nato naredi načrt, ki ti bo pomagal, da boš izpolnjeval pogoje. Z Jehovovo pomočjo in lastnim trudom bo to, kar se ti je zdelo nemogoče, morda postalo realnost.

20. Kaj se lahko naučimo iz Rimljanom 12:6–8?

²⁰ Tretjo stvar, ki se jo lahko naučimo iz Pavlove ponazoritve, najdemo v Rimljanom 12:6–8. (Beri.) Tu Pavel znova pokaže, da ima vsak posameznik v občini drugačne darove. Vendar zdaj poudari, da bi morali s kakršnim koli darom, ki ga imamo, spodbujati in krepiti občino.

21., 22. Kaj se lahko naučimo od Roberta in Feliceja?

²¹ Razmisli, kaj se je zgodilo bratu, ki ga bomo imenovali Robert. Zatem ko je služil v tujini, je bil dodeljen v Betel v svoji domovini. Čeprav so mu zagotovili, da ni dobil druge dodelitve zato, ker bi naredil kaj napačnega, je povedal: »Več mesecev sem imel negativno mnenje o sebi in počutil sem se kot zguba. Večkrat sem pomislil, da bi kar nehal služiti v Betelu.« Kaj mu je pomagalo, da je bil ponovno vesel? Sostarešina ga je spomnil, da Jehova svoje služabnike na vsaki prejšnji dodelitvi šola, da bi lahko bili še bolj učinkoviti na trenutni dodelitvi. Robert je spoznal, da se ne sme več ozirati v preteklost, ampak se  mora osredotočiti na to, kar lahko stori zdaj.

²² Brat Felice Episcopo je doživel nekaj podobnega. Leta 1956 sta z ženo diplomirala v šoli Gilead in nato v Boliviji služila v okrajnem delu. Leta 1964 sta dobila otroka. Felice je dejal: »Težko nama je bilo zapustiti najino dragoceno dodelitev. Moram priznati, da sem se kakšno leto smilil sam sebi. Ampak Jehova mi je pomagal, da sem spremenil mišljenje in se posvetil svoji novi odgovornosti, ki sem jo imel kot starš.« Ali doživljaš podobno kot Robert ali Felice? Ali si potrt, ker trenutno nimaš istih nalog, kot si jih imel v preteklosti? Če je tako, boš bolj srečen, če boš svoje misli usmeril na to, kar lahko sedaj delaš, da bi služil Jehovu in sovernikom. Ostani polno zaposlen ter s svojimi darovi in sposobnostmi pomagaj drugim. Tako boš našel veselje v tem, da spodbujaš občino.

23. Za kaj bi si morali vzeti čas in kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

²³ Vsak od nas je dragocen Jehovu. Želi, da smo del njegove družine. Če si vzamemo čas, da razmislimo, kako bi lahko spodbujali sovernike, in se to tudi trudimo delati, je manj verjetno, da bomo imeli občutek, da ne spadamo v občino. Kako pa gledamo na druge v občini? Kako lahko pokažemo, da jih cenimo? O tej pomembni temi bo govoril naslednji članek.