1. Kaj spada h kesanju?

 KO NAREDIMO kaj narobe, je nujno, da se pokesamo. Glede na Sveto pismo oseba, ki se kesa, spremeni svoje stališče do napačnega ravnanja, s tem ravnanjem preneha in je odločena, da greha ne bo več ponovila. (Glej Slovar, »kesanje«.)

2. Zakaj je pomembno, da vsi vemo, kaj pomeni kesanje? (Nehemija 8:9–11)

² Vsak človek mora razumeti, kaj pomeni kesanje. Zakaj? Ker vsi vsak dan grešimo. Kot potomci Adama in Eve smo podedovali greh in smrt. (Rim. 3:23; 5:12) Nihče ni pri tem izjema. Tudi ljudje z zelo močno vero, kot je bil apostol Pavel, so se borili z grehom. (Rim. 7:21–24) Ali to pomeni, da smo obsojeni na obup? Ne. Jehova je usmiljen in želi, da smo srečni. Razmislimo o Judih, ki so živeli v času Nehemija. (Beri Nehemija 8:9–11.) Jehova ni želel, da jih zaradi njihovih preteklih grehov povsem prevzame žalost. Želel je, da so pri tem, ko mu služijo, veseli. Ve, da je kesanje nujno za srečo. Zato nam pomaga bolje razumeti, kaj kesanje pomeni. Če se za svoje grehe pokesamo, smo lahko prepričani, da nam bo naš usmiljeni Oče odpustil.

3. Kaj bomo pogledali v tem članku?

³ V tem članku bomo več izvedeli o kesanju. Pregledali  bomo tri točke. Prvič, videli bomo, kaj je Jehova glede kesanja naučil Izraelce. Drugič, spoznali bomo, kako je Jehova različnim ljudem skušal pomagati do kesanja. In tretjič, pregledali bomo, kaj je o kesanju Jezus učil svoje učence.

KAJ JE JEHOVA GLEDE KESANJA NAUČIL IZRAELCE?

4. Kaj je Jehova glede kesanja naučil Izraelce?

⁴ Ko je Jehova Izraelce organiziral v narod, je z njimi sklenil zavezo oziroma nekakšno pogodbo. Če bi se držali njegovih zakonov, bi jih ščitil in blagoslavljal. Zagotovil jim je: »Te zapovedi, ki vam jih danes zapovedujem, za vas niso pretežke niti niso daleč od vas.« (5. Mojz. 30:11, 16) Če pa bi se mu Izraelci uprli, na primer tako, da bi častili druge bogove, bi jih nehal ščititi in bi nosili posledice svojih slabih odločitev. Ampak to ne bi pomenilo, da jih je povsem zapustil. Lahko bi se »vrnili k svojemu Bogu Jehovu« in ga spet ubogali. (5. Mojz. 30:1–3, 17–20) Z drugimi besedami, lahko bi se pokesali. Če bi to naredili, bi se jim Jehova približal in bi jih spet začel blagoslavljati.

5. Kako je Jehova pokazal, da ni obupal nad svojim ljudstvom? (2. kraljev 17:13, 14)

⁵ Jehovu se je njegovo ljudstvo vedno znova upiralo. Častili so malike in se ukvarjali z drugimi nagnusnimi običaji, zato so trpeli. Vseeno Jehova nad njimi ni obupal. Vztrajno je k njim pošiljal preroke, ki so jih spodbujali, naj se pokesajo in vrnejo k njemu. (Beri 2. kraljev 17:13, 14.)

6. Kako je Jehova po prerokih svoje ljudstvo učil, kako pomembno je kesanje? (Glej tudi sliko.)

⁶ Jehova je po prerokih svoje ljudstvo pogosto svaril in mu pomagal, da se je popravilo. Po Jeremiju je na primer rekel: »Vrni se, odpadnica Izrael [...]. Ker sem zvest in vdan, vas ne bom več gledal jezno [...]. Ne bom se v nedogled jezil. Samo priznaj svojo krivdo, ker si se uprla meni, svojemu Bogu Jehovu.«  (Jer. 3:12, 13) Po Joelu jih je spodbujal: »Vrnite se k meni z vsem svojim srcem.« (Joel 2:12, 13) Izaiju je naročil, naj razglasi: »Umijte se, očistite se! Nočem več gledati vaših hudobnih dejanj; nehajte delati slabo.« (Iza. 1:16–19) Po Ezekielu pa je rekel: »Ali mi je res všeč, da hudobni umre? [...] Ali mi ni bolj všeč, da opusti svoje ravnanje in živi? Meni res ni všeč, da kdor koli umre [...]. Zato se spreobrnite in živite!« (Ezek. 18:23, 32) Jehova je zelo vesel, ko vidi, da se ljudje pokesajo, ker želi, da bi živeli, in to večno. Jehova torej ne čaka, da se oseba pokesa, in ji šele zatem ponudi pomoč. Poglejmo si še nekaj primerov glede tega.

7. Kaj je Jehova želel naučiti svoje ljudstvo s primerom preroka Ozeja in njegove žene?

⁷ Bodimo pozorni, kaj je Jehova naučil svoje ljudstvo z resničnim primerom Gomere, žene preroka Ozeja. Gomera je prešuštvovala in zaradi drugih moških zapustila Ozeja. Ali je bilo možno, da se pokesa? Jehova, ki lahko vidi v srce, je Ozeju rekel: »Pojdi in spet ljubi svojo ženo, ki ima ljubimca in prešuštvuje. Ljubi jo tako, kot jaz, Jehova, ljubim Izraelce, ki častijo druge bogove.« (Ozej 3:1; Preg. 16:2) Bodi pozoren, da je Ozejeva žena še vedno resno grešila. Kljub temu je Jehova Ozeju naročil, naj prevzame pobudo, gre do nje, ji odpusti in jo vzame nazaj za svojo ženo. a Jehova je s tem primerom želel pokazati, da ni obupal nad svojim upornim ljudstvom. Čeprav so hudo grešili, jih je imel še vedno rad. Prevzel je pobudo in k njim pošiljal preroke, da bi se pokesali in spremenili. Iz tega primera vidimo, da Jehova ve vse o vsakem posamezniku in da bo tistemu, ki še vedno hudo greši, skušal pomagati, da se pokesa. (Preg. 17:3) Poglejmo nekaj več glede tega.

KAKO JE JEHOVA RAZLIČNIM LJUDEM SKUŠAL POMAGATI DO KESANJA

8. Kaj je Jehova naredil, da bi Kajna spodbudil h kesanju? (1. Mojzesova 4:3–7) (Glej tudi sliko.)

⁸ Kajn je bil Adamov in Evin prvorojenec. Od svojih staršev je podedoval grešna nagnjenja. Poleg tega v Svetem pismu o njem piše: »Njegova dela so bila hudobna.« (1. Jan. 3:12) Mogoče ravno zaradi tega Jehova njega in »njegove daritve ni sprejel«. Kljub temu se Kajn ni spremenil, ampak se je »zelo razjezil in postal slabe volje«. Kako se je na to odzval Jehova? S Kajnom je govoril. (Beri 1. Mojzesova 4:3–7.) Prijazno mu je rekel, da ga bo blagoslovil, če bo delal to, kar je dobro. Istočasno pa ga je posvaril, da ga lahko njegova jeza vodi v slabe odločitve. Žal je Kajn zavrnil ta nasvet in Jehovu ni dovolil, da mu pomaga do kesanja. Ali se je Jehova zaradi Kajnovega negativnega odziva odločil, da ne bo nikomur več pomagal h kesanju? Seveda ne.

9. Kako je Jehova Davidu pomagal do kesanja?

⁹ Jehova je imel kralja Davida zelo rad. Zanj je celo rekel: »Je po volji mojemu srcu.« (Apd. 13:22) Vseeno je David naredil nekaj groznih grehov, vključno s prešuštvom in umorom. Glede na Mojzesov Zakonik bi moral biti usmrčen.  (3. Mojz. 20:10; 4. Mojz. 35:31) Kljub temu mu je Jehova želel pomagati, da se pokesa. b Čeprav takrat še ni kazal nobenih znakov kesanja, je k njemu poslal preroka Natana. Natan mu je s ponazoritvijo pomagal razumeti, kako hudo je grešil. To je Davida ganilo in se je pokesal. (2. Sam. 12:1–14) Napisal je psalm, iz katerega se vidi, da mu je bilo zelo žal za to, kar je naredil. (Ps. 51, nadpis) Ta psalm je potolažil že veliko ljudi, ki so hudo grešili, in jih spodbudil, da so se tudi sami pokesali. Res smo lahko hvaležni, da je Jehova pomagal svojemu služabniku Davidu, da se je pokesal.

10. Kako se počutiš, ker veš, da je Jehova z nami potrpežljiv in nam rad odpušča?

¹⁰ Jehova sovraži greh in ga nikoli ne tolerira. (Ps. 5:4, 5) Vseeno se zaveda, da smo grešni. In ker nas ima rad, nam želi pomagati v boju proti grehu. Ne obupa niti nad tistimi, ki hudo grešijo. Skuša jim pomagati, da bi se pokesali in se z njim zbližali. To je res zelo tolažilno. Ko razmišljamo o Jehovovi potrpežljivosti in odpuščanju, smo še bolj odločeni, da mu ostanemo zvesti in da se takrat, ko grešimo, hitro pokesamo. Poglejmo sedaj, kaj je Jezus učil svoje učence o kesanju.

KAJ JE JEZUS UČIL SVOJE UČENCE O KESANJU?

11., 12. S katero ponazoritvijo je Jezus svoje poslušalce naučil, da Jehova rad odpušča? (Glej sliko.)

¹¹ V prvem stoletju n. št. je prišel čas, da se pojavi Mesija. Kot smo omenili v prejšnjem članku, je Jehova uporabil tako Janeza Krstnika kot Jezusa Kristusa, da bi ljudi naučil, kako pomembno se je pokesati. (Mat. 3:1, 2; 4:17)

¹² Ko je bil Jezus na zemlji, je ljudi učil, da nam njegov Oče zelo rad odpušča. To je med drugim naredil tako, da je povedal ganljivo priliko o izgubljenem  sinu. Ta mladi moški se je odločil zapustiti dom in razbrzdano živeti. Kasneje se je spametoval in se vrnil domov. Kako se je na to odzval njegov oče? Jezus je rekel: »Ko pa je bil [sin] še daleč, ga je oče zagledal. Sin se mu je zasmilil, zato mu je stekel naproti, ga objel in ga prisrčno poljubil.« Sin je želel očeta prositi, da ga sprejme za enega svojih najetih delavcev. Ampak oče ga je še vedno imel za svojega sina in ga je z veseljem sprejel nazaj v družino. Glede njega je rekel: »Bil je izgubljen, pa se je našel.« (Luk. 15:11–32) Ko je Jezus, preden je prišel na zemljo, živel v nebesih, je sigurno videl, kako njegov Oče skesanim grešnikom izkazuje sočutje. S priliko o izgubljenem sinu nam je želel povedati, kako usmiljen je njegov Oče. To nam je v veliko tolažbo!

13., 14. Kaj se je Peter naučil o kesanju in kaj je o tem učil druge? (Glej tudi sliki.)

¹³ Apostol Peter se je od Jezusa veliko naučil o kesanju in odpuščanju. Naredil je veliko napak in Jezus mu je z veseljem vsakič odpustil. Na primer, ko je svojega Gospoda trikrat zatajil, je bil zaradi krivde povsem na tleh. (Mat. 26:34, 35, 69–75) Vendar se mu je Jezus po svojem vstajenju prikazal, očitno nekje na samem. (Luk. 24:33, 34; 1. Kor. 15:3–5) Brez dvoma mu je ob tej priložnosti ljubeče zagotovil, da mu je odpustil. (Mar. 16:7)

¹⁴ Peter je razumel, kakšno olajšanje občutiš, ko se pokesaš in ti nekdo odpusti, zato je lahko o tem učil druge. Nekaj časa po binkoštih je množici neverujočih Judov odkrito rekel, da so usmrtili Mesija. Nato pa jih je ljubeče spodbudil:  »Pokesajte se in spremenite svoje življenje, da bi se vam grehi izbrisali in bi vas Jehova osebno poživil.« (Apd. 3:14, 15, 17, 19) Peter je s tem pokazal, da kesanje grešnika spodbudi k temu, da spremeni svoje napačno razmišljanje in ravnanje in se trudi živeti tako, kot je všeč Jehovu. Pokazal je tudi, da Jehova zatem posameznikove grehe izbriše, kot da jih nikoli ne bi bilo. Desetletja kasneje pa je kristjanom zagotovil: »Jehova [...] je potrpežljiv z vami, ker ne želi, da bi bil kdo uničen, ampak želi, da bi se vsi pokesali.« (2. Pet. 3:9) Ko grešimo, tudi če resno, lahko vseeno občutimo mir, ker vemo, da nam bo Jehova povsem odpustil, če se bomo pokesali.

15., 16. a) Kako je apostol Pavel na lastni koži občutil, kaj pomeni odpuščanje? (1. Timoteju 1:12–15) b) Kaj bomo pogledali v naslednjem članku?

¹⁵ Le malo ljudi je potrebovalo toliko odpuščanja kot Savel iz Tarza. Kruto je preganjal Kristusove sledilce. Večina kristjanov je verjetno nanj gledala kot na izgubljen primer in mogoče so mislili, da se ne bo nikoli pokesal. Ampak Jezus je vedel, da je takšno razmišljanje povsem zgrešeno. Z Očetom sta pri Savlu videla lepe lastnosti. Jezus je rekel: »Tega človeka sem izbral, da bo pričal o meni.« (Apd. 9:15) Naredil je celo čudež, da bi ga spodbudil h kesanju. (Apd. 7:58–8:3; 9:1–9, 17–20) Savel se je res pokesal in postal kristjan, znan tudi kot apostol Pavel. Pogosto je govoril o tem, kako zelo hvaležen je, da sta mu bila izkazana usmiljenje in prijaznost. (Beri 1. Timoteju 1:12–15.) Svoje brate in sestre je učil: »Bog ti s svojo prijaznostjo skuša pomagati do kesanja.« (Rim. 2:4)

¹⁶ Kako pa se je odzval, ko je slišal, da je v občini v Korintu prišlo do škandala? Iz njegovih besed se veliko naučimo o Jehovovem ljubečem discipliniranju in o tem, kako pomembno je, da smo usmiljeni. O tem dogodku bomo več govorili v naslednjem članku.