ALI sem hvaležen? To je vprašanje, o katerem bi moral razmisliti vsak med nami. Sveto pismo je za naš čas napovedalo, da bodo številni ljudje »nehvaležni«. (2. Tim. 3:2) Verjetno smo že srečali koga, ki je od drugih pričakoval, da bodo zanj opravili stvari oziroma mu kaj dali. Takšni ljudje menijo, da ni treba, da so hvaležni za to, kar dobijo. Ob takšnih ljudeh se ne počutimo prijetno.

Po drugi strani pa smo Jehovovi služabniki spodbujeni: »Bodite hvaležni.« Prav tako se nas spodbuja: »Za vse se zahvaljujte.« (Kol. 3:15; 1. Tes. 5:18) Pravzaprav je za nas dobro, da smo hvaležni. Za to obstaja več razlogov.

Pomemben razlog, zakaj bi morali biti hvaležni, je to, da zaradi tega nase gledamo bolj pozitivno. Za posameznika, ki se zahvali, je bolj verjetno, da se bo dobro počutil. Bolje pa se počuti tudi tisti, ki zahvalo prejme. Zakaj hvaležnost osreči tako nas kot tudi tiste, ki se jim zahvalimo? Razmislimo o naslednjem: Ko ugotovimo, da so drugi pripravljeni narediti nekaj za nas, se zavedamo, da smo vredni truda. Druge skrbi za nas. Ko občutimo takšno skrb, to na nas dobro deluje. Verjetno je podobno veljalo v primeru Rute. Boaz je bil do Rute radodaren. Nedvomno je bila Ruta zelo vesela, ko je videla, da nekdo skrbi zanjo. (Ruta 2:10–13)

Še posebej pa je primerno, da smo hvaležni Bogu. Brez dvoma smo že vsi razmišljali o številnih duhovnih in fizičnih darilih, ki jih je dal Jehova in jih še naprej daje. (5. Mojz. 8:17, 18; Apd. 14:17) Vendar ni dovolj, da o Božji dobroti le na kratko razmislimo. Moramo si vzeti čas, da poglobljeno premišljujemo o številnih blagoslovih, ki jih Jehova daje nam in našim ljubljenim. Če bomo premišljevali o tem, kako radodaren je naš Stvarnik, mu bomo še bolj hvaležni in se bomo še bolj zavedali, kako močno nas ljubi in ceni. (1. Jan. 4:9)

Vendar je dobro, da naredimo še nekaj več kot to, da samo premišljujemo o njegovi radodarnosti in blagoslovih. Jehovu se moramo za njegovo dobroto tudi zahvaljevati. (Ps. 100:4, 5) V neki knjigi piše, da »izkazovanje hvaležnosti močno prispeva k sreči«.

Še en razlog, zakaj je dobro, da smo hvaležni, je to, da hvaležnost krepi prijateljstva. Vsi moramo občutiti, da nas drugi cenijo. Ko se drugim iskreno zahvalimo za njihova prijazna dejanja, nas to z njimi še bolj zbliža. (Rim. 16:3, 4) Poleg tega je bolj verjetno, da bo posameznik, ki je hvaležen, drugim pomagal. Takšen posameznik opazi prijaznost, ki mu jo drugi izkažejo, in to ga spodbudi, da je tudi sam prijazen. Zares, če pomagamo drugim, smo srečnejši. Je tako, kot je rekel Jezus: »Dajati osrečuje bolj kakor prejemati.« (Apd. 20:35)

Robert Emmons, ki je na Univerzi v Kaliforniji eden od direktorjev projekta o hvaležnosti, je rekel: »Da bi bili hvaležni, se moramo zavedati, da smo odvisni drug od drugega. Včasih dajemo, včasih pa prejemamo.« Pravzaprav je od drugih v veliki meri odvisno tudi to, ali bomo ostali živi in imeli srečno življenje. Drugi nam na primer priskrbijo hrano ali pa za nas poskrbijo v zdravstvenem pogledu. (1. Kor. 12:21) Hvaležen posameznik jasno pokaže, da ceni vse, kar  drugi delajo zanj. Ali je tudi nam v navadi, da pokažemo hvaležnost za to, kar drugi naredijo za nas?

Še en razlog, zakaj naj bi razvijali hvaležnost, je to, da nam hvaležnost pomaga osredotočati se na pozitivne stvari in ne na negativne. Na nek način naš um deluje kot filter. Omogoča nam, da se na določene stvari, ki so okrog nas, osredotočimo, za druge pa se ne zmenimo. Hvaležnost nam pomaga, da smo bolj nagnjeni k temu, da vidimo pozitivne stvari in se manj osredotočamo na težave. Bolj ko smo hvaležni, več dobrega vidimo, zato smo še bolj hvaležni. Če se v življenju osredotočamo na to, za kar smo lahko hvaležni, bomo lažje upoštevali nasvet apostola Pavla: »Vedno se veselite v Gospodu.« (Fil. 4:4)

To, da smo hvaležni, nam bo pomagalo, da ne bomo razmišljali negativno. Zelo težko je biti hvaležen in istočasno ljubosumen, žalosten ali jezen. Hvaležni ljudje so tudi manj nagnjeni k pridobitništvu. Cenijo to, kar imajo, in niso osredotočeni na to, da bi si pridobili še več. (Fil. 4:12)

Kristjani se zavedamo, da si Satan želi, da bi nas težave, ki jih doživljamo v teh zadnjih dneh, potrle in nam vzele pogum. Zelo bi bil vesel, če bi začeli razmišljati negativno in če bi se pritoževali. Zaradi tega bi lahko bili manj učinkoviti pri razglašanju dobre novice. Pravzaprav gre hvaležnost z roko v roki s sadom Božjega duha, h kateremu spadata tudi vera v Božje obljube in veselje, ki ga občutimo zaradi vseh dobrih stvari, ki nam jih daje Bog. (Gal. 5:22, 23)

Kot del Jehovovega ljudstva se verjetno strinjaš z vsem, kar si v tem članku prebral o hvaležnosti. Vseeno se zavedaš, da nihče med nami ni že po naravi hvaležen ali pozitiven. Naj ti to ne vzame poguma. Hvaležnost lahko razviješ in ohraniš. Kako? Vsak dan si vzemi čas za premišljevanje o stvareh, za katere si lahko hvaležen. Bolj ko boš to delal, bolj ti bo naravno biti hvaležen. Tako boš veliko bolj srečen kot tisti, ki se v življenju osredotočajo le na težave. Premišljuj o dobrih stvareh, ki jih Bog in drugi delajo zate in ki ti dajejo pogum in te razveseljujejo. Te stvari si lahko tudi zapišeš. Vsak dan si lahko napišeš dve ali tri stvari, za katere si v tistem dnevu hvaležen.

Raziskovalci so odkrili, da se takrat, ko redno kažemo hvaležnost, spremeni način delovanja živčnih celic v naših možganih, tako da postanemo bolj pozitivni. Hvaležen človek je srečnejši. Zato premišljuj o vseh blagoslovih, ki si jih deležen, uživaj v dobrih stvareh, ki jih doživiš, in se trudi biti vedno hvaležen! Dobrega ne jemlji za nekaj samoumevnega, ampak se zahvaljuj »Jehovu, ker je dober«. Da, upoštevaj nasvet: »Za vse se zahvaljujte.« (1. krn. 16:34; 1. Tes. 5:18)