1., 2. Kaj smo pregledali v prejšnjem članku in kaj bomo v tem?

V PREJŠNJEM članku smo pregledali praktične nasvete iz 19. poglavja 3. Mojzesove knjige. Jehova je na primer v tretji vrstici Izraelcem zapovedal, naj spoštujejo svoje starše. Videli smo, da lahko ta nasvet upoštevamo tako, da skrbimo za fizične, čustvene in duhovne potrebe svojih staršev. V isti vrstici je Jehova svoje ljudstvo spomnil, naj obhaja šabat. Čeprav za nas danes ne velja zakon glede šabata, lahko načelo tega zakona upoštevamo tako, da si redno vzamemo čas za duhovne dejavnosti. Tako pokažemo, da se trudimo biti sveti, kot nas k temu spodbujata 3. Mojzesova 19:2 in 1. Petrovo 1:15.

² V tem članku bomo pogledali še nekaj vrstic iz 19. poglavja 3. Mojzesove knjige. Kaj se lahko iz tega poglavja naučimo o tem, kako smo lahko obzirni do tistih, ki imajo telesne omejitve, kako smo lahko pošteni v poslovnih zadevah in kako lahko kažemo ljubezen do bližnjih? Želimo biti sveti, tako kot je Bog, zato poglejmo, kaj se lahko naučimo.

3., 4. Kako so Izraelci morali ravnati z gluhimi in slepimi, kot to piše v 3. Mojzesovi 19:14?

³ Beri 3. Mojzesova 19:14. Jehova je od Izraelcev pričakoval, da so obzirni do tistih, ki imajo telesne omejitve.  Niso na primer smeli prekleti gluhega. K temu je spadalo to, da so mu grozili ali ga žalili. To bi bilo res grdo! Gluhi ni mogel slišati, kaj so o njem govorili, zato se ni mogel braniti.

⁴ V 14. vrstici tudi piše, da Božji služabniki niso smeli nastavljati ovir slepemu. V neki knjigi glede ljudi s telesnimi omejitvami piše: »V preteklosti so na Bližnjem vzhodu takšne ljudi izkoriščali in zlorabljali.« Morda je kakšen brezobziren posameznik iz hudobije ali zaradi sprevrženega smisla za humor slepemu postavil oviro. To je bilo zelo nesramno! S to zapovedjo je Jehova svojemu ljudstvu pomagal razumeti, da mora biti sočutno do tistih, ki imajo omejitve.

5. Kako smo lahko sočutni do tistih, ki imajo telesne omejitve?

⁵ Jezus je bil sočuten do tistih, ki so imeli telesne omejitve. Spomnimo se sporočila, ki ga je poslal Janezu Krstniku: »Slepi zdaj vidijo, hromi hodijo, gobavci se očiščujejo, gluhi slišijo [in] mrtvi vstajajo.« Ko so ljudje videli Jezusove čudeže, so »hvalili Boga«. (Luk. 7:20–22; 18:43) Kristjani z veseljem posnemamo Jezusovo sočutje do tistih, ki imajo telesne omejitve. Zato smo do takšnih prijazni, obzirni in potrpežljivi. Seveda nam Jehova ni dal moči, da delamo čudeže. Lahko pa tistim, ki so fizično ali duhovno slepi, povemo dobro novico o raju, v katerem bodo vsi ljudje duhovno in fizično povsem zdravi. (Luk. 4:18) Ta dobra novica je že mnogim pomagala, da so začeli hvaliti Boga.

6. Kako 19. poglavje 3. Mojzesove knjige dodatno pojasnjuje deset zapovedi?

⁶ Nekatere vrstice v 19. poglavju 3. Mojzesove knjige dodatno pojasnjujejo deset zapovedi. Osma zapoved na primer preprosto pravi: »Ne kradi.« (2. Mojz. 20:15) Posameznik bi morda mislil, da uboga to zapoved, če nikoli ne vzame ničesar, kar  ni njegovo. Vendar bi lahko kradel na drugačne načine.

7. Kako je trgovec lahko prekršil osmo zapoved, ki govori o kraji?

⁷ Trgovec je morda ponosen na to, da ni nikoli vzel ničesar, kar ni njegovo. Kako pa je z njegovimi poslovnimi navadami? V 3. Mojzesovi 19:35, 36 je Jehova rekel: »Ne bodite nepravični niti pri sojenju niti pri dolžinskih, utežnih ali tekočinskih merah. Imejte točno tehtnico, natančne uteži, natančno efo in natančen hin.« Trgovec, ki je uporabljal netočno tehtnico ali mere, da bi zavajal svoje stranke, je tem pravzaprav kradel. To pojasnijo tudi druge vrstice iz 19. poglavja 3. Mojzesove knjige.

8. Kako so podrobnosti iz 3. Mojzesove 19:11–13 Judom pomagale upoštevati načelo osme zapovedi in kako lahko to načelo koristi nam?

⁸ Beri 3. Mojzesova 19:11–13. Na začetku 3. Mojzesove 19:11 piše: »Ne kradite.« V 13. vrstici je kraja povezana z nepoštenimi poslovnimi navadami, saj piše: »Ne goljufaj svojega bližnjega.« Torej so nepoštene poslovne navade enake kraji. Osma zapoved je prepovedovala krajo, toda podrobnosti iz 3. Mojzesove knjige so Judom pomagale razumeti, kako lahko upoštevajo načelo tega zakona. Če razmišljamo o tem, kako Jehova gleda na nepoštenost in krajo, nam to lahko koristi. Lahko se vprašaš: Ali bi moral čemu v svojem življenju posvetiti pozornost glede na 3. Mojzesovo 19:11–13? Ali bi moral spremeniti svoje poslovne oziroma delovne navade?

9. Kako je zakon iz 3. Mojzesove 19:13 ščitil delavce?

⁹ Kristjan, ki ima podjetje in zaposluje ljudi, bi moral razmisliti o še enem vidiku poštenosti. V 3. Mojzesovi 19:13 piše: »Plačilo najetega delavca naj ne ostaja pri tebi čez noč do jutra.« Izraelci so se predvsem ukvarjali s kmetijstvom in so najete delavce morali plačati na koncu vsakega delovnega dne. Če delavec tega denarja ni dobil, tisti dan morda ni mogel poskrbeti za svojo družino. Jehova je pojasnil, da je tak delavec v stiski in da je njegovo življenje odvisno od plače. (5. Mojz. 24:14, 15; Mat. 20:8)

10. Kaj se lahko naučimo iz 3. Mojzesove 19:13?

¹⁰ Danes veliko delavcev plačo dobi enkrat ali dvakrat na mesec in ne vsak dan. Toda še vedno velja načelo iz 3. Mojzesove 19:13. Nekateri delodajalci izkoriščajo svoje delavce, tako da jim plačujejo veliko manj, kot bi bilo pošteno. Vedo, da delavci skoraj nimajo druge izbire, kot da še naprej delajo za slabo plačo. V nekem smislu odlašajo s plačilom najetega delavca. Kristjan, ki zaposluje druge, si bo to načelo želel vzeti k srcu. Poglejmo, kaj še se lahko naučimo iz 19. poglavja 3. Mojzesove knjige.

11., 12. Kaj je Jezus poudaril s tem, da je citiral iz 3. Mojzesove 19:17, 18?

¹¹ Bog se zanima za to, kako ravnamo z drugimi. Od nas ne pričakuje samo tega, da jim ne škodujemo. To lahko vidimo iz 3. Mojzesove 19:17, 18. (Beri.) Tam je zapisana jasna zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« To je izjemno pomembno za kristjana, ki želi ugajati Bogu.

¹² Jezus je pokazal, da je zapoved  iz 3. Mojzesove 19:18 zelo pomembna. Neki farizej ga je vprašal: »Katera zapoved v Postavi je največja?« Jezus je odgovoril, da je »največja in prva zapoved« ta, da ljubimo Jehova z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom. Nato je citiral 3. Mojzesovo 19:18, ko je rekel: »Druga, ki je tej podobna, pa je: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‘« (Mat. 22:35–40) Ljubezen do drugih lahko pokažemo na mnoge načine. Nekateri od teh so zapisani v 19. poglavju 3. Mojzesove knjige.

13. Kako nam svetopisemsko poročilo o Jožefu pomaga še bolje razumeti 3. Mojzesovo 19:18?

¹³ Eden od načinov, da drugim kažemo ljubezen, je ta, da upoštevamo nasvet iz 3. Mojzesove 19:18. Tam piše: »Ne maščuj se niti ne goji zamere.« Večina od nas pozna kakšen primer, ko je kdo morda celo leta gojil zamero do sodelavca, sošolca, sorodnika ali družinskega člana. Spomnimo se, da je do Jožefa njegovih deset polbratov gojilo zamero, zaradi česar so na koncu do njega pokazali odkrito sovraštvo. (1. Mojz. 37:2–8, 25–28) Toda Jožef je z njimi ravnal povsem drugače. Ko je imel oblast in bi se jim lahko celo maščeval, jim je izkazal usmiljenje. Ni gojil zamere, ampak je ravnal v skladu z nasvetom, zapisanim kasneje v 3. Mojzesovi 19:18. (1. Mojz. 50:19–21)

14. Iz česa se vidi, da načela iz 3. Mojzesove knjige 19:18 še vedno veljajo?

¹⁴ Kristjan, ki želi ugajati Bogu, bi moral posnemati Jožefa, ki se ni maščeval svojim polbratom, ampak jim je odpustil. To je v skladu s tem, kar je Jezus rekel v vzorčni molitvi, ko nas je spodbudil, naj odpustimo tistim, ki grešijo proti nam. (Mat. 6:9, 12) Apostol Pavel je prav tako svetoval sokristjanom: »Ne maščujte se, ljubljeni.« (Rim. 12:19) Spodbudil jih je tudi: »Prenašajte se med seboj in si  velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu.« (Kol. 3:13) Jehovova načela se ne spreminjajo. Načela zakona iz 3. Mojzesove 19:18 še vedno veljajo.

15. Kako bi lahko ponazorili to, da moramo odpustiti in pozabiti, če nas kdo prizadene?

¹⁵ Razmislimo o ponazoritvi. Prizadete občutke lahko primerjamo z dobesedno rano. Nekatere so majhne, druge so bolj globoke. Ko na primer odpiramo kuverto, se morda malo urežemo s papirjem. To lahko zelo boli, vendar ne bomo imeli nobene trajne škode. Čez dan ali dva se verjetno ne bomo niti spomnili, kje smo se urezali. Podobno nas nekatera dejanja drugih ne prizadenejo močno. Prijatelj na primer reče ali naredi kaj nepremišljenega, kar nas prizadene, vendar mu brez težav odpustimo. Če pa je rana globlja, jo mora zdravnik morda zašiti in obvezati. Če bi se kar naprej dotikali rane in drezali vanjo, bi si samo škodovali. Na žalost včasih delamo nekaj podobnega, ko smo hudo užaljeni. Mogoče neprestano razmišljamo o svoji bolečini in o tem, kako močno nas je nekdo prizadel. Toda če gojimo zamero, škodimo sami sebi. Veliko boljše je, da upoštevamo nasvet iz 3. Mojzesove 19:18!

16. Kako so glede na 3. Mojzesovo 19:33, 34 Izraelci morali ravnati s tujci, ki so živeli med njimi, in kaj se iz tega naučimo?

¹⁶ Ko je Jehova Izraelcem zapovedal, naj ljubijo bližnjega, to ni pomenilo, da naj bi ljubezen kazali samo do drugih Izraelcev. Ljubiti so morali tudi tujce, ki so živeli med njimi. To je jasno zapisano v 3. Mojzesovi 19:33, 34. (Beri.) S tujcem bi morali ravnati kakor z rojakom in ga ljubiti kakor samega sebe. Tako tujcem kot revnim so na primer morali dovoliti, da paberkujejo. (3. Mojz. 19:9, 10) Načelo glede ljubezni do tujcev velja tudi za kristjane danes. (Luk. 10:30–37) V kakšnem smislu? Na milijone ljudi se preseli iz drugih držav in verjetno nekateri živijo blizu nas. Pomembno je, da s temi moškimi, ženskami in otroki ravnamo spoštljivo in dostojanstveno.

17., 18. a) K čemu nas spodbujata 3. Mojzesova 19:2 in 1. Petrovo 1:15? b) H kateremu pomembnemu delu nas je spodbudil apostol Peter?

¹⁷ V 3. Mojzesovi 19:2 in 1. Petrovem 1:15 je Božje ljudstvo spodbujeno, naj bo sveto. Iz številnih drugih vrstic 19. poglavja 3. Mojzesove knjige spoznamo, kaj moramo delati, da bi nas Jehova odobraval. Pregledali smo vrstice, ki pokažejo samo nekaj od tega, kar moramo delati in česar se moramo ogibati. * Krščanski grški spisi pokažejo, da Jehova tudi od nas želi, da upoštevamo ta načela. Apostol Peter pa je povedal še nekaj.

¹⁸ Čeprav morda sodelujemo pri različnih duhovnih dejavnostih in opravljamo mnogo dobrih del, je Peter eno še posebej poudaril. Preden nas je spodbudil, naj postanemo sveti v vsem svojem vedenju, je rekel: »Zberite svoje misli za delo.« (1. Pet. 1:13, 15) Kaj spada k temu delu? Peter je rekel, da bodo maziljeni kristjani »na vse strani razglašali odlike« tistega, ki jih je poklical. (1. Pet. 2:9) Pravzaprav imamo vsi kristjani danes čast, da opravljamo to najpomembnejše delo, s katerim se doseže največ dobrega. Res imamo posebno čast, da kot Božje sveto ljudstvo redno in goreče oznanjujemo in poučujemo druge. (Mar. 13:10) Če zvesto upoštevamo načela iz 19. poglavja 3. Mojzesove knjige, dokažemo, da ljubimo Boga in bližnjega. S tem tudi pokažemo, da želimo postati sveti v vsem svojem vedenju.