Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

50. PREUČEVALNI ČLANEK

Poslušajmo glas našega Pastirja

Poslušajmo glas našega Pastirja

Poslušale bodo moj glas. (JAN. 10:16)

PESEM 3 Naša moč si, naš up, ti zaupamo

POVZETEK *

1. Zakaj je morda Jezus svoje sledilce primerjal z ovcami?

JEZUS je odnos s svojimi sledilci primerjal s tesno vezjo, ki je med pastirjem in njegovimi ovcami. (Jan. 10:14) To je ustrezna primerjava. Ovce poznajo svojega pastirja in se odzovejo na njegov glas. Neki turist je to videl na lastne oči. Povedal je: »Želeli smo posneti nekaj ovc, zato smo jih skušali priklicati, da bi prišle bližje. Ampak niso prišle, ker niso poznale naših glasov. Potem pa je prišel mlad pastir, ki se je samo na kratko oglasil, in so takoj šle za njim.«

2., 3. a) Kako lahko kot Jezusovi sledilci poslušamo njegov glas? b) Kaj bomo pregledali v tem in naslednjem članku?

2 Izkušnja tega turista nas spomni na to, kar je Jezus rekel glede svojih ovc oziroma učencev: »Poslušale [bodo] moj glas.« (Jan. 10:16) Toda Jezus je v nebesih, kako lahko potem poslušamo njegov glas? Glavni način je ta, da to, kar je učil, upoštevamo v svojem življenju. (Mat. 7:24, 25)

3 V tem in naslednjem članku bomo pregledali nekaj Jezusovih naukov. Kot bomo videli, je Jezus učil, da nekaterih stvari ne bi več smeli delati, druge pa bi morali. Najprej bomo spoznali dve stvari, ki naj ju ne bi več delali.

»NE BODITE VEČ ZASKRBLJENI«

4. Zaradi česa smo lahko zaskrbljeni glede na Luka 12:29?

4 Beri Luka 12:29. Jezus je svoje sledilce spodbudil, naj ne bodo več zaskrbljeni za materialne potrebe. Vemo, da so Jezusovi nasveti vedno modri in pravilni. Želimo jih upoštevati, ampak včasih nam je to mogoče težko. Zakaj?

5. Zakaj so nekateri zaskrbljeni za svoje materialne potrebe?

 5 Nekateri so morda zaskrbljeni za svoje materialne potrebe – za hrano, obleko in streho nad glavo. Mogoče živijo v državi s slabim ekonomskim stanjem. Morda težko zaslužijo dovolj denarja, da bi poskrbeli za družino. Ali pa tisti, ki preživlja družino, umre in družinski člani ostanejo brez finančne podpore. Zaradi pandemije covida-19 so mnogi izgubili službo in prihodek. (Prid. 9:11) Kako lahko upoštevaš Jezusov nasvet »Ne bodite več zaskrbljeni«, če kaj od tega velja zate?

Ne dovolimo, da bi nas skrb za materialne stvari preplavila, ampak zaupajmo Jehovu. (Glej odstavke 6–8.) *

6. Opiši, kaj se je nekoč zgodilo apostolu Petru.

6 Nekoč je bil apostol Peter skupaj z drugimi apostoli v čolnu na Galilejskem jezeru, ko je pihal močan veter. Zagledali so Jezusa, ki je hodil po vodi. Peter mu je rekel: »Gospod, če si ti, mi zapovej, naj pridem k tebi po vodi.« Ko mu je Jezus rekel, naj pride, je »stopil iz čolna in šel po vodi proti Jezusu«. Kaj pa se je zgodilo zatem? »Ko je videl, kakšen vihar divja, se je prestrašil in se začel utapljati. Zavpil je: ‚Gospod, reši me!‘« Jezus je iztegnil roko in ga rešil. Zanimivo je, da je Peter lahko hodil po razburkani vodi, dokler je bil osredotočen na Jezusa. Ko pa je videl, kakšen vihar divja, so ga prevzeli strah in dvomi in se je začel utapljati. (Mat. 14:24–31)

7. Kaj se lahko naučimo od Petra?

7 Iz Petrovega primera se lahko nekaj naučimo. Ko je Peter stopil iz čolna na jezero, ni pričakoval, da bo kaj odvrnilo njegovo pozornost in da se bo začel utapljati. Želel je ostati na gladini in priti do svojega Gospodarja. Vendar ni ostal osredotočen na ta cilj. Seveda mi ne moremo hoditi po vodi, imamo pa preizkušnje vere. Če nismo osredotočeni na Jehova in njegove obljube, se začnemo duhovno utapljati. Ne glede na simbolične nevihte, ki se pojavijo v našem življenju, moramo ostati osredotočeni na Jehova in na njegovo sposobnost, da nam lahko pomaga. Kako lahko to delamo?

8. Kaj nam lahko pomaga, da ne bi bili preveč zaskrbljeni za svoje materialne potrebe?

8 Namesto da smo zaskrbljeni, zaupajmo Jehovu. Ne pozabimo, da nam naš ljubeči nebeški Oče zagotavlja, da bo poskrbel za naše materialne potrebe, če bomo dali duhovne stvari na prvo mesto. (Mat. 6:32, 33) Bog to obljubo vedno izpolni. (5. Mojz. 8:4, 15, 16; Ps. 37:25) Če skrbi za ptice in rože, nam gotovo ni treba skrbeti, kaj bomo jedli ali oblekli. (Mat. 6:26–30; Fil. 4:6, 7) Tako kot ljubezen spodbuja starše, da skrbijo za svoje otroke, naš nebeški Oče v svoji ljubezni skrbi za svoje služabnike. Res smo lahko prepričani, da bo Jehova skrbel za nas.

9. Kaj se lahko naučimo iz izkušnje nekih zakoncev?

9 Razmisli, kaj sta doživela neka zakonca, ki sta v polnočasni službi. Iz njune izkušnje se vidi, kako lahko Jehova poskrbi za naše materialne potrebe. V svojem starem avtu sta se peljala več kot eno uro, da bi pobrala nekaj sester v begunskem centru in jih odpeljala na občinski shod. Brat je pojasnil: »Po shodu sva sestre povabila na obrok, vendar sva ugotovila, da jim nimava kaj ponuditi.« Kaj sta naredila? Brat je nadaljeval: »Ko smo prišli k nama domov, sta nas pred vrati pričakali dve vreči, polni hrane. Nisva vedela, kdo ju je prinesel. Jehova je poskrbel za naju.« Čez nekaj časa se jima je pokvaril avto. Potrebovala sta ga za oznanjevanje, vendar nista imela denarja za popravilo. Ko je avto stal v mehanični delavnici, da bi ocenili, koliko bo stalo popravilo, je prišel neki moški in vprašal: »Čigav avto je to?« Brat je rekel, da je avto njegov in da ga je treba popraviti. Moški je odgovoril: »To ni važno. Moja žena hoče točno to znamko avta in to barvo. Koliko hočete zanj?« Brat je dobil dovolj denarja, da je lahko kupil drug avto. Na koncu je rekel: »Ni mi treba povedati, kako srečna sva bila tisti dan. Vedela sva, da to ni bilo naključje. To je bilo od Jehova.«

10. Kako nas Psalm 37:5 spodbuja, naj ne bomo zaskrbljeni za materialne potrebe?

10 Ko poslušamo našega Pastirja in nismo preveč zaskrbljeni za materialne potrebe, smo lahko prepričani, da bo Jehova poskrbel za nas. (Beri Psalm 37:5; 1. Pet. 5:7.) Razmisli o okoliščinah iz  petega odstavka. Do sedaj je Jehova morda uporabil družinskega poglavarja ali delodajalca, da bi nam dal to, kar potrebujemo. Če družinski poglavar tega ne more več delati ali če smo izgubili službo, bo Jehova poskrbel za nas kako drugače. Vsekakor bo poskrbel za nas. Poglejmo zdaj še nekaj, kar nas naš Pastir spodbuja, naj nehamo delati.

»NEHAJTE SODITI«

To, da ne gledamo na zunanjost, nam lahko pomaga, da nehamo soditi. (Glej odstavke 11, 14–16.) *

11. Kaj nam je v Mateju 7:1, 2 Jezus rekel, naj nehamo delati, in zakaj je to včasih težko?

11 Beri Matej 7:1, 2. Jezus je vedel, da so ljudje nepopolni in da so pogosto kritični do drugih. Zato je rekel: »Nehajte soditi.« Morda se zelo trudimo, da ne bi sodili sovernikov, ampak še vedno smo nepopolni. Kaj lahko naredimo, če včasih opazimo, da smo kritični? Poslušajmo Jezusa in si prizadevajmo, da bi nehali soditi.

12., 13. Kako nam premišljevanje o tem, kako je Jehova gledal na kralja Davida, pomaga, da nehamo soditi druge?

12 Koristilo nam bo, če bomo razmišljali o Jehovovem zgledu. Bog v ljudeh išče dobro. To vidimo iz tega, kako je ravnal s kraljem Davidom, ki je v življenju naredil hude napake. Prešuštvoval je z Batšebo in celo dal ubiti njenega moža. (2. Sam. 11:2–4, 14, 15, 24) S tem je povzročil bolečino sebi in svoji družini, tudi svojim drugim ženam. (2. Sam. 12:10, 11) Ob neki drugi priložnosti David ni povsem zaupal Jehovu, ko je naročil, naj preštejejo izraelske vojake, česar mu Jehova ni zapovedal. Morda je to naredil iz ponosa in ker se je zanašal na svojo številčno vojsko. Kakšne so bile posledice? Okoli 70.000 Izraelcev je umrlo zaradi kuge. (2. Sam. 24:1–4, 10–15)

13 Kako bi ti gledal na Davida, če bi takrat živel v Izraelu? Ali bi menil, da ni vreden Jehovovega usmiljenja? Jehova ni tako mislil. Osredotočal se je na to, da je bil David na splošno zvest in da se je iskreno pokesal. Zato mu je te resne grehe odpustil. Vedel je, da ga ima David zelo rad in da želi delati to, kar je prav. Ali nisi hvaležen našemu Bogu, da v nas išče dobro? (1. kra. 9:4; 1. krn. 29:10, 17)

14. Kaj lahko pomaga kristjanu, da neha soditi druge?

14 Če Jehova pri nas nepopolnih ljudeh spregleda pomanjkljivosti, bi jih morali tudi mi pri drugih in v njih iskati dobro. Pri nekom je enostavno videti napake in ga kritizirati. Duhoven človek morda pri drugih opazi pomanjkljivosti, vendar je vseeno z njimi v dobrih odnosih. Neobdelan diamant mogoče ni lep na pogled, ampak moder človek ve, koliko bo vreden potem, ko bo obdelan. Tako kot Jehova in Jezus ne bi smeli gledati samo na zunanjost, ampak bi morali pri ljudeh videti dobre lastnosti.

15. Kako nam lahko to, da upoštevamo okoliščine ljudi, pomaga, da do njih nismo kritični?

15 Kaj nam še lahko pomaga, da nismo kritični do drugih? Skušajmo si predstavljati, kakšno življenje imajo. Razmisli o naslednjem primeru. Jezus je nekega dne v templju videl revno vdovo, ki je v skrinjico za prispevke vrgla dva kovanca majhne vrednosti. Ni rekel: »Zakaj ni prispevala več?« Osredotočil se je na njene motive in okoliščine, ne pa na to, koliko je dala. Pohvalil jo je, ker je dala vse, kar je imela. (Luk. 21:1–4)

16. Kaj se lahko naučiš iz izkušnje sestre Veronice?

16 Iz izkušnje sestre Veronice se vidi, kako pomembno je, da razmišljamo, kakšne okoliščine imajo drugi. V njeni nekdanji občini je bila neka mama samohranilka s svojim sinom. Veronica je priznala: »Zdelo se mi je, da nista ravno dejavna v občini. Zato sem nanju gledala negativno. Ampak potem sem šla s to mamo na oznanjevanje. Pojasnila mi je, kako težke okoliščine ima, ker je njen sin avtist. Po svojih najboljših močeh je skrbela za njune fizične in duhovne potrebe. Včasih je morala zaradi sinovega zdravja obiskati shod v kaki drugi občini.« Veronica je na koncu povedala: »Nikoli si nisem predstavljala, kako težke okoliščine ima. Zdaj zelo cenim in spoštujem to sestro zaradi vsega, kar naredi za Jehova.«

17. K čemu nas spodbuja Jakob 2:8?

17 Kaj bi morali narediti, če opazimo, da smo kritični do sovernika? Ne pozabimo, da moramo imeti radi svoje brate in sestre. (Beri Jakob 2:8.) Poleg tega bi morali iskreno moliti k Jehovu in ga prositi, naj nam pomaga, da nehamo soditi. V skladu s svojimi molitvami lahko ravnamo tako, da preživimo več časa s človekom, do katerega smo kritični. Tako ga bomo bolje spoznali. Morda ga lahko povabimo na oznanjevanje ali na obrok. Ko sovernika bolje spoznamo, lahko Jehova in Jezusa posnemamo tako, da v njem iščemo dobro. S tem pokažemo, da poslušamo našega Pastirja, ki nam pravi, naj nehamo soditi.

18. Kako lahko pokažemo, da poslušamo glas našega Pastirja?

18 Tako kot dobesedne ovce poslušajo glas svojega pastirja, Jezusovi sledilci poslušajo njegov glas. Če se trudimo, da nismo več zaskrbljeni za materialne potrebe in da nehamo soditi druge, nas bosta Jehova in Jezus blagoslovila. Ne glede na to, ali spadamo med »malo čredo« ali »druge ovce«, še naprej poslušajmo glas našega Pastirja. (Luk. 12:32; Jan. 10:11, 14, 16) V naslednjem članku pa bomo pregledali dve stvari, za kateri je Jezus svojim sledilcem rekel, naj ju delajo.

PESEM 101 Enotno služimo Bogu

^ odst. 5 Ko je Jezus rekel, da bodo njegove ovce poslušale njegov glas, je hotel reči, da bodo njegovi učenci poslušali njegove nauke in jih upoštevali v življenju. V tem članku bomo pregledali dva izjemna Jezusova nauka – naj ne bomo več zaskrbljeni glede materialnih potreb in naj nehamo soditi druge. Videli bomo, kako ju lahko upoštevamo.

^ odst. 51 OPIS SLIKE: Brat je izgubil službo, nima denarja, da bi preživljal družino, in najti mora drugo stanovanje. Zlahka bi postal tako zaskrbljen, da ne bi bil več osredotočen na služenje Bogu.

^ odst. 53 OPIS SLIK: Brat zamudi na shod, vendar kaže lepe lastnosti, ko neformalno oznanjuje, pomaga starejši osebi in ureja okolico kraljestvene dvorane.